c S
KOLUMNE
prof. dr. Miro Cerar Razmerje med pravom in (pravno) državo Ko smo se o temeljih prava in države učili še v jugoslovanskih socialističnih časih, smo uporabljali učbenike, ki so skupno naslavljali in obravnavali »teorijo države in prava«. Take so bile večinoma teoretske knjige s tega področja tudi v drugih socialističnih (komunističnih) državah. Kmalu po prehodu v demokracijo s(m)o pravni teoretiki v teh državah začeli teorijo prava obravnavati ločeno od teorije države. Učbeniki in druge knjige, ki obravnavajo temelje prava, tako danes najpogosteje nosijo naslove, ki izpostavljajo le pravo (uvod v pravo, teorija prava, uvod v teorijo prava, osnove prava itd.), čeprav je v teh knjigah vsaj v manjši meri obravnavana tudi povezava med pravom in državo. Zakaj torej nekoč takšna tesna povezanost med državo in pravom ter zakaj danes takšna razmejitev med obema? 10.01.2022 07:41
Vlasta Nussdorfer Prelomna polnoč Na dan samostojnosti in enotnosti premišljujem. O marsičem, predvsem o času, ki ga živimo. Postali smo samostojni, o enotnosti, kakršno smo doživljali ob plebiscitu pred enaintridesetimi leti, lahko sicer zgolj sanjamo ali se je spominjamo z nostalgijo. Vedno znova pa nas kljub razlikam in razdorom, kregarijam in sovraštvu združi sleherna visoka športna zmaga ali velika dobrodelna prireditev. 29.12.2021 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Biti ali postati ali ostati "Idiot" »Prepričanje - o čem? (Kako je kneza mučila grozovitost, "poniževalnost" tega prepričanja, "te podle slutnje", kako se je spričo tega sam obsojal!).« (Dostojevski, Idiot) »Funkcija civilnega upornika je sprožiti odziv in z izzivanjem bomo nadaljevali, dokler se ne odzovejo ali ne spremenijo zakona.« (Mahatma Gandhi) 24.12.2021 12:13
prof. dr. Jernej Letnar Černič Trideset let slovenske ustavne demokracije Slovenska ustava bo čez nekaj dni dopolnilna tri desetletja. Trideset let je v zrelih in starih ustavnih demokracijah kratko obdobje. Po drugi strani je trideset let slovenske ustavne demokracije najdaljše obdobje, ko v slovenskem okolju demokraciji vsaj formalno velja vladavina prava in se varujejo človekove pravice in temeljne svoboščine. Da je slovenska ustavna demokracija na razpotju, kažejo številni izzivi in pomanjkljivosti, ki pod vprašaj postavljajo njeno preživetje in obstoj. 17.12.2021 09:39
Vlasta Nussdorfer Kaj bi brez njih? December je prav poseben mesec. Vsak, brez izjeme. Zakaj je tako? Ker se ob izteku starega in pričetku novega leta z različnimi spomini, kdaj celo žalostjo, zazremo nazaj, s hrepenenjem in sto željami, pričakovanji, tudi strahom, pa predvsem v leto, ki bo kmalu tu. Vedno upamo, da se bo dobro ponovilo in morda pomnožilo, slabo pa bo čimprej vsaj pozabljeno. Zagotovo je tako tudi letos. 15.12.2021 00:00
prof. dr. Miro Cerar Slovenska ustava kot moderna ustava (ob prihajajoči 30. obletnici ustave) Letos bomo 23. decembra obeležili 30. obletnico sprejema Ustave Republike Slovenije. Ob letošnjem Dnevu ustavnosti smo lahko kot nacija ponosni na našo ustavo, ki kljub nekaterim pomanjkljivostim – le katera ustava jih nima – že 30 let zagotavlja kontinuiteto temeljnih pravnih vrednot in pravnega sistema. Seveda je ta kontinuiteta primarno formalna, kajti dejansko uresničevanje ustavnih, zakonskih in drugih pravnih norm pač niha v odvisnosti od stopnje aktualne pravne in politične zavesti, znanja in kulture. Toda po treh desetletjih življenja z moderno demokratično ustavo so se določena ustavnopravna načela in ustavne institucije »prijele« že tudi v širši družbi. To je dobro, vendar pa žal še ni zagotovilo, da se bodo tudi obdržala. Za praznovanje nadaljnjih okroglih obletnic udejanjanja parlamentarne demokracije, pravne in socialne države, človekovih pravic in drugih ustavnih institucij se bomo morali – to je dandanes precej očitno – še pošteno potruditi. 13.12.2021 07:58
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Praksa zavračanja vlog študentov za dodelitev štipendije »tako čez palec« ostaja Na dejstvo pravne politike in prakse, da država varčuje pri tistih ljudeh in tam, kjer tega po pravni teoriji in ustavnem redu socialne države ne bi pričakovali, potratno in nesmotrno, marsikdaj tudi nenadzorovano, pa zapravlja tam, kjer ne bi smela, smo se državljanke in državljani skoraj privadili. In zdi se, da smo iritirajoče neuspešni, zelo neuspešni, preslišano neučinkoviti v raznovrstnih prizadevanjih za bistveno spremembo tega dejstva. 10.12.2021 13:03
dr. Marko Novak Dolgi nohti in kratka pamet Določen del javnosti že kakšen teden dni pretresa »afera« o poškodovanem umetnem nohtu osnovnošolke pri pouku telovadbe. Zadeva ne bi bila nič posebnega, niti ne bi prišla v javnost, če ne bi starši pričeli spora s šolo glede (odškodninske) odgovornosti učiteljice telovadbe oziroma šole. Z vidika prava gre za bagatelo, je pa primer vseeno zanimiv ravno zato, ker je absurden. Vsekakor pa odpira širša vprašanja o stanju družbe oziroma njenih (pravu vzporednih) norm, pa tudi o medsebojnem vplivanju ter učinkovanju družbe in prava. 06.12.2021 07:53
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O spiralah človeških slabosti in vztrajnosti

»Vemo, da lažejo. Vedo, da lažejo. Vedo, da vemo, da lažejo. Vemo, da vedo, da vemo, da lažejo. A vseeno še naprej lažejo« (Alexander Solzhenitsyn). Ta »spirala laži« je trdovratna. Morda gre celo za največjo in najbolj trdovratno, nemara tudi najbolj usodno tegobo človeka in njegove vpetosti v družbo. Vsak poskus upiranja tej spirali in njenim škodljivim posledicam za človeka in družbo spremlja še dodatna težava, da so človekovi lastni možgani najpogostejši in največji lažnivec, ki mu mora človek kljubovati. A to ne spremeni dejstva, da mora človek pri kljubovanju spiralam laži, tudi zmot, odločno vztrajati. Ta naloga ni nemogoča, je pa težka. Tako težka je, da je prednostna.  

26.11.2021 13:09
dr. Marko Novak Pravna zmeda ob nepravem trenutku

Premnogi med nami, še posebej laiki, a moram priznati kdaj pa kdaj tudi pravniki, so preprosto zmedeni, katera od pravnih pravil, sprejetih v boju zoper epidemijo, formalno veljajo v danem trenutku. Če smo torej še pravniki pogosto v negotovosti, pomislimo na starejše občane. Pa tudi tiste, ki ne bolščijo v ekran za prav vsake novice, ki bodo poročale o spremembah ukrepov. S številnimi ukrepi, ki se spreminjajo iz dneva v dan, lahko (brez kakšne paranoje) prepoznamo dobronamerno delovanje vlade, ki ukrepe uvaja/spreminja/ukinja sorazmerno – glede na dano epidemiološko situacijo v državi. To se pravzaprav dogaja po celem svetu. Toda ob tako spreminjajočih se razmerah in posledično dinamičnih pravnih odzivih, bi morala biti pravna sporočila javnosti bistveno bolj jasna, kot so. Saj tudi pravna nejasnost epidemijo pospešuje, namesto da bi jo (pravni) ukrepi zatirali.    

22.11.2021 08:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Od življenja do smrti

Država in nedržavni subjekti so v demokratični in pravni državi nosilci obveznosti do varstva pravice do življenja. V času epidemije je s covidom-19 v slovenski družbi umrlo že preveč ljudi. Strokovnjaki za modeliranje so prikazali, da bo v naslednjih tednih in mesecih s covidom-19 umrlo vsaj še nekaj sto oseb, še več jih bo trpelo zaradi dolgotrajnih posledic covida-19. Kaj mora država in vsi mi kot zasebniki storiti, da preprečimo vsaj katero od predvidenih smrti in da zadostimo lastnim obveznostim do varstva pravice do življenja?

19.11.2021 08:29
Vlasta Nussdorfer Nejeverni Tomaži Smo v poznojesenskem času, z vse krajšimi dnevi in daljšimi nočmi, z neverjetno slabimi novicami in tudi že z močno predvolilnim vzdušjem. Medije polnijo samohvale in huda obtoževanja političnih nasprotnikov, kar vseh po vrsti. Tu in tam kak pomirjujoč; glas sprave, morda namenjen zdravstveni krizi. Se bomo v tem boju vsaj poenotili ali še tu usodno razklali, kaj razklali, že kar "pobili"? Se še spomnite stavka dr. Janeza Drnovška o političnem nasledstvu? Zakaj nihče ne izumi zanesljive "pojoče travice"? Mnogi bi se je zelo bali. Tudi tisti s ponarejenimi PCT potrdili. Kako je sploh mogoče, da jih izdajajo celo zdravniki (zaenkrat k sreči sum le za dva)? Kam vse to pelje? Zagotovo v izgradnjo vrednot, na katere smo prisegali desetletja. Smo res že tako daleč? 17.11.2021 00:00
prof. dr. Miro Cerar Načelo sozmernosti Ne, v naslovu ni napake. Družba potrebuje sozmernost. Časi so težki. Koronavirus je spet na močnem epidemičnem pohodu, zdravstvo je preobremenjeno in poka po šivih, v šolah, službah in marsikje drugod vlada negotovost, veliko je nezaupanja, družba je razklana. Čudežnega recepta za izhod iz vsega tega seveda ni. Zato zdaj bolj kot kdajkoli potrebujemo so-zmernost. Osebno in na družbeni ravni. Kot vrlino in družbeno (deloma tudi pravno) vrednoto. 15.11.2021 07:33
dr. Marko Novak Nepotrebno sporočilo akademikov

Pred kratkim je v javnosti odmevala izjava Komisije za človekove pravice SAZU z naslovom 'Za izhod iz pandemije in avtokracije'. Natančneje, izjavo je podpisalo sedem akademikov, članov omenjene komisije. Že naslov daje slutiti, kaj naj bi bila vsebina izjave – prst uperjen v aktualno Vlado RS kot glavnega krivca za vse križe in težave tega trenutka na Slovenskem. Menim, da je sporočilo vsej nepotrebno, če že ni škodljivo, saj priliva olje na ogenj trenutne izrazite razklanosti slovenske družbe, za izhod iz pandemije pa bi rabili predvsem več enotnosti. Bolj kot apel za splošni blagor je sporočilo razumeti kot prispevek k skorajšnji predvolilni kampanji.

08.11.2021 09:09
Vlasta Nussdorfer Vseh vrst "stolčki" Ste kdaj razmišljali o tem, kako potomci kraljev in cesarjev po njihovi smrti zasedajo še "sveže" prestole? Neredko se zgodi, da so zelo daleč od popolnosti, ki bi jo morali izkazovati. Imajo pa seveda "modro" kri in zagotovljeno skoraj brezskrbno prihodnost. Zgodovina pozna številne presunljive zgodbe bojev za posebne "stolčke", zgodaj in zelo premišljeno dogovorjene poroke, ukane in celo sumljive smrti, ki jim je bilo težko najti pravi vzrok. Kaj pa vzgoja za politike in visoke funkcionarje vseh vrst; od najnižjih do najvišjih? 03.11.2021 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Slovenija nezadostno varuje pravice oseb s posebnimi potrebami in invalidov

ESČP: "Slovenija diskriminirala invalide pri volitvah." ESČP je razsodilo, da je Slovenija diskriminirala oba pritožnika, ker jima Vrhovno in Ustavno sodišče nista omogočila, da na sodišču pred glasovanjem zahtevata prilagoditve volišča. Pritožnika, oba uporabnika invalidskih vozičkov, sta pred referendumom o Družinskem zakoniku leta 2015 prosila za prilagoditve volišč. Vrhovno sodišče, poročevalec je bil sodnik dr. Erik Kerševan, je odločilo, da volivci nimajo pravice zahtevati prilagoditev volišča vnaprej, ampak šele po volitvah. Ustavno sodišče pod vodstvom dr. Rajka Kneza je ustavni pritožbi zavrglo brez obrazložitve. 

29.10.2021 13:19
Vlasta Nussdorfer "Rdeča kapica", tokrat zgolj za odrasle Je sploh kdo, ki za zgodbo o Rdeči kapici ni slišal v prvih letih življenja? V njej nastopajo neodgovorna mama, naivna Rdeča kapica, prebrisan in krvoločen volk, stara, bolna in zvedava babica ter lovec, ki ubije volka, da reši babico in njeno vnukinjo. Le kaj ob vsem tem doživljajo otroci? Pravljica svari, a hkrati otroke povsem zmede. Je res možno preživeti v volkovem trebuhu? Zgolj v pravljici. 20.10.2021 07:00
dr. Marko Novak Virus obožuje razcefrano družbo V zadnjem času nam mediji skoraj vsakodnevno prikazujejo zgodbo Danske, ki se je nadvse uspešno spopadla s covid-19, se kot družba malodane v celoti precepila, kar ji je omogočilo ponovno vrnitev v staro normalnost. Pri nas pa je pandemija koronavirusa še poglobila družbena nasprotja, kar se kaže na vse bolj nasilnih protestih. Razlogov, čemu tako, zakaj takšna razlika med dvema družbama in državama, je najbrž kar nekaj, nekaj pa je gotovo: metaforično rečeno – virus, ki kot tujek vstopi v nek čvrst (družbeni) mehanizem, tega ne premaga, ampak ga zgolj okrepi. Ko pa vstopi v šibek mehanizem, v tem povzroči pravo razdejanje. Merim na to, kako se na velik družbeni problem odzoveta stara in trdna demokracija, kako pa mlada in šibka. 11.10.2021 08:01
Vlasta Nussdorfer Vsi v istem čolnu Poznate četrtkovo oddajo Globalna vas na Valu 202? Če je ne, lahko poslušate njene ponovitve v radijskem arhivu. Kaj me je tako pritegnilo ob poslušanju nekaterih, da o njih precej intenzivno razmišljam? Zagotovo to, da ob pripovedih Slovenk in Slovencev, ki živijo daleč od doma, vstopaš v njihova življenja, v tuje dežele in seveda prostrani svet. Še posebej pozorno sem prisluhnila gostu, ki je nastopil na prvi jesenski dan, 23. septembra, letos. Javil se je z daljne Kitajske, dežele, ki nas je prva soočila s Covidom 19. Prav zato me je nadvse zanimalo, kako so ga premagali in kako je tam sedaj. Ker zna biti to morda poučno. Saj smo vendar delček sveta, ki je za "sprehod" slehernega virusa majhen in ranljiv, zato bi morali imeti vsi enak cilj - čimprej zaživeti brez covida. Pa se sploh trudimo dovolj in res povsem primerno? 06.10.2021 07:00
mag. Martin Jančar PC pogoji in svoboda odločitve Glede ukrepov ob epidemiji Covid sem praviloma zadržan. Predvsem zaradi tega, ker se mi zdi nepotrebno prilivati gorivo na ogenj, in drugič, ker zahteva kritika ali hvala takšnih ali drugačnih oblastnih ukrepov večji vpogled, kot ga lahko ima posameznik. Vendar pa ocenjujem, da je vendarle potrebno imeti pri določanju in izvrševanju takšnih ukrepov bistveno bolj pretanjen občutek, kot se kaže sedaj. 29.09.2021 07:48