c S
KOLUMNE
Vlasta Nussdorfer Ali imamo razloge za praznovanje ali zgolj za boj

Spet smo v tednu otroka in ponovno lahko opozorimo na kršitve, ki se jim dogajajo. Pri nas in drugod. Jih krize vseh vrst le še poglabljajo? Jih odrasli v svoji sebičnosti sploh še vidijo? Kljub temu da se vlade trudijo, da bi težave vsaj zmanjšale, so za krivice najbolj odgovorni prav otrokom najbližji; starši, sorodniki, vzgojitelji, učitelji socialni delavci … Jih opazijo ali kdaj celo ustvarjajo, najmanj pa poglabljajo? Kje sploh začeti, ko pa je področij veliko – preveč? Kaj pa politika? Se lahko vsaj posuje s pepelom?

05.10.2022 06:01
prof. dr. Miro Cerar Demokratizacija prava

Pravna država (vladavina prava) je neločljivo povezana s sodobnim konceptom (pretežno) liberalne demokracije. Povedano na kratko: ni demokracije brez pravne države in ni pravne države brez demokracije. Toda, to ne pomeni, da je pravna država kot takšna demokratični koncept, pač pa pomeni, da lahko pravna država (pre)živi le v demokratičnem okolju in da se v (zgolj) določene sfere prava vključujejo tudi demokratične prvine. Kaj pa bi se zgodilo, če bi se pravo demokratiziralo v preveliki meri?

03.10.2022 08:38
Vlasta Nussdorfer Ali bomo dobili varuha otrokovih pravic

Prizadevanja za samostojno institucijo varuha otrokovih pravic segajo najmanj v leto 2008. Obstajajo pa še starejša. Takratna Pahorjeva zmaga na parlamentarnih volitvah je vodila v sestavo koalicijskega sporazuma, v katerem je bil naveden tudi povsem samostojen in neodvisen varuh otrokovih pravic. Zaveza se niti tedaj niti kasneje ni uresničila, zato ne preseneča nov poskus njegove ustanovitve. Sedaj ga je predlagal državni svetnik Tomaž Horvat, o njem pa sta 14. 9. 2022 razpravljali Komisija za državno ureditev in Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide v Državnem svetu RS.

21.09.2022 06:34
dr. Marko Novak Mahanje Bolonji v slovo?

Bolonjska reforma (iz leta 1998–1999) je seveda oznaka za reformo visokošolskega izobraževanja v Evropski uniji. Ime je dobila po slavni Alma mater studiorum, kjer se je ob koncu 11. stoletja rodila prva univerza moderne dobe. Ideja bolonjske reforme je bila povečati sodelovanje med akademskimi institucijami, poenotiti njihove načine študija, omogočiti samodejno medsebojno priznavanje izobrazbe, dvigniti kakovost študija in zagotavljati njegovo kakovost v okviru Evropske unije. Ob tem naj bi univerze EU postale bolj konkurenčne najboljšim svetovnim univerzam in v tem smislu študij skrajšale ter teorijo bolj približale praksi. Mar večina slovenskega pravnega izobraževanja temu maha v slovo?

12.09.2022 08:59
Vlasta Nussdorfer Je to res (prevelika) utopija? Ni se (še) zgodilo, da bi o kakšni tematiki v nekaj mesecih napisala kar štiri kolumne, in prav tako ne, da bi na kakšno temo doslej prejela na desetine neposrednih odzivov bralk in bralcev. Zato je o tem, kdo bo kriv za mnoge uničene otroke, preprosto treba govoriti in pisati. Ker je in bo v prihodnosti takih zagotovo žal veliko. Še vedno namreč ne mine dan, da se ne bi kdo od prizadetih staršev oglasil in poročal o svojih travmah, ker otroci iz takih ali drugačnih razlogov sploh ne vidijo enega od staršev. 07.09.2022 08:22
prof. dr. Miro Cerar Kakšna bodo pravna predavanja v prihodnosti

Pandemija koronavirusa (Covid-19) nas je tudi na področju šolskega in univerzitetnega izobraževanja intenzivno soočila z novo realnostjo, ki jo omogočajo sodobne tehnologije. Predavanja, seminarji, vaje in celo izpiti – na daljavo. Prek spleta. Prav tako tudi sestanki, strokovni posveti, znanstvene konference ipd. Zdaj vemo, da to kljub (fizičnemu) povratku v študijske učilnice in službene pisarne ostaja pomembna dopolnilna komunikacijska možnost. Toda danes tehnologija omogoča še mnogo več. Ali bo predavatelje prava v prihodnje lahko nadomestil robot oziroma umetna inteligenca?

05.09.2022 08:53
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pred zimo

Vlade evropskih držav v zadnjih tednih hitijo s sprejemanjem različnih ukrepov, da bi ublažile posledice vojne, inflacije in drugih prihajajočih težav. Njihovi ukrepi žal prihajajo veliko prepozno. Vse od ruske okupacije polotoka Krim pozimi 2014 so bila tveganja za evropsko energetsko suverenost visoka. Kako večini prebivalstva pomagati, da dostojanstveno preživi zimo?

26.08.2022 09:45
Vlasta Nussdorfer O odgovornosti tako in drugače

Ko je govora o odgovornosti, se marsikdo sprašuje, ali nam je ta položena v zibelko in jo imajo nekateri zato več ali si jo moramo pridobiti; beri: dobesedno prigarati. Besedo sicer radi precej pogosto uporabljamo, ne da bi se sploh zavedali kako težka je njena dosledna uresničitev v praksi. 

10.08.2022 00:00
prof. dr. Miro Cerar Človeškost in človečnost Vse kar je proizvod človeka je (tudi) človeško. In ker je človek najvišje razvito bitje na planetu Zemlja, je ta planet danes bolj kot kdajkoli v zgodovini zaznamovan s človeškostjo. Skoraj osemmilijardna človeška družba ima vedno večji vpliv na naravno okolje, prav tako pa je ta družba bolj kot kdajkoli v zgodovini notranje povezana in interaktivna. Toda človeškost, ki je sposobna tako graditi kot tudi uničevati, ni isto kot človečnost. In medtem, ko človeškost grozi, da bo kljub družbenemu in tehnološkemu napredku človeštvu in naravi kmalu zadala tudi nadvse uničujoče udarce, nam človečnost nudi upanje, da smo ljudje zmožni biti tudi drugačni in preprečiti katastrofo. 08.08.2022 07:50
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Piš’ me v uh’ pa “socialna država” »Pojem socialne države je odraz sistemske (programi, zakonodaja, institucije in prakse) skrbi za socialne politike, s katerimi se ščitijo in uresničujejo ustavne socialne pravice in svoboščine ter temeljne človekove pravice socialnega značaja (predvsem iz Evropske socialne listine). Poraja praktično potrebo po državi, ki to nalogo lahko učinkovito izvaja. Delovanje države, ki je po ustavi tudi socialna, je intervencionistično – z aktivnimi posegi v družbeno življenje in na trg (Komentar Ustave RS – KURS -, 2019, str. 47).« 05.08.2022 13:20
Vlasta Nussdorfer Nagrajenci leta

Vsako leto izbiramo prostovoljce leta in se čudimo, kako je mogoče, da jih je toliko in opravijo milijone ur brezplačnega dela. Ste vedeli, da je v Sloveniji vsaj 300.000 prostovoljcev, kar je okoli 15 odstotkov vsega prebivalstva? Ali veste, koliko ur brezplačnega dela opravijo? Kar 11 milijonov ur! En sam človek bi za to delo porabil okoli 1300 let. Imamo 2150 prostovoljskih organizacij in društev. Številke nas vedno znova osupnejo in ko mislimo, da smo že prav vse slišali, izvemo za novo hrabro in plemenito dejanje ter posameznika, ki ga je opravil. Pa so vedno vsi tudi pošteni ali se najde kdo, ki izkoristi dobroto ljudi in koga prav grdo ogoljufa? 

13.07.2022 08:49
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ja, takle mamo, še naprej - vakuum glede zraka

»Morda je smisel življenja res ležanje na plaži in čivava na straži. Država ščiti javne uslužbence, ne pa državljanov« (Mitja Vilar). »Gate na glavo, pa dva svinčnika v nos« (Zoran Predin).

08.07.2022 13:13
Vlasta Nussdorfer Ljudje, ki krojijo bodočnost naše mladine

Ob naslovu ste zagotovo pomislili na politike, morda poslance, celo člane vlade, predvsem nekatere ministre in še na marsikoga. A teh nisem imela v mislih, pa čeprav igrajo pomembno vlogo v naših življenjih. Le kdo so torej ti pomembni ljudje? Vsi smo jih že srečali in zagotovo se marsikoga od njih še vedno spominjamo. Kako ne, ko pa smo se zaradi njih veselili, kdaj jezili, morda celo jokali, zaradi sebe in njih uspeli ali celo ne. Bili so pravični in pošteni, kdaj nekateri prav nasprotno. Kdo jih ni imel "čast" spoznati? Dolgo so se izobraževali, a kasneje kdaj pošteno zatajili... Kdo torej? Ste morda vsaj malo pomislili na učitelje?

29.06.2022 06:29
dr. Marko Novak Kakšnega-o predsednika-co Republike?

V letošnjem super-volilnem letu nas poleg že narejenega koraka z državnozborskimi volitvami čakata še drugi in tretji volilni korak: izbrali bomo še novega-o predsednika-co Republike, opravili pa bomo še tudi demokratični izbor na lokalni ravni. V tej kolumni se sprašujem, kakšnega-o predsednika-co Republike bi potrebovali glede na dosedanje tridesetletne državniške izkušnje, pa tudi, kaj terja konkretna politična situacija v Sloveniji glede na politično razmerje sil. Končno se zdi izbor predsednika-ce pomemben tudi za razvoj Slovenije glede na njen položaj v regionalni povezavi Evropske unije ter globalnem svetu.

13.06.2022 08:05
prof. dr. Miro Cerar Neenakost Eden ključnih izzivov sveta je bilo in ostaja vprašanje neenakosti med ljudmi. Po eni strani se ideološki boji krešejo glede neenakosti v posedovanju bogastva, kjer v današnjem svetu nekaj odstotkov ljudi poseduje več kot dve tretjini svetovnega materialnega bogastva, medtem ko na stotine milijonov ljudi životari v hudi revščini ali celo umira od lakote in vojn. Po drugi strani se človeštvo še zdaleč ni otreslo različnih diskriminatornih pogledov in praks, ki izvirajo iz predstav o spolni, rasni, narodni ter drugače biološko ali družbeno pogojeni neenakosti med ljudmi. In kakšna je tu vloga prava? 06.06.2022 07:50
Vlasta Nussdorfer Velika pridobitev pravosodja Zagotovo niste spregledali, da smo v petek 27. maja 2022 v Sloveniji dobili prvo "Hišo za otroke" po vzoru islandske Barnahus. Pretekla so leta in celo desetletja njene odsotnosti in nekaterih "približkov", končno pa lahko rečemo: nikdar več naj otroci, žrtve nasilja, zlasti  spolnih zlorab, ne rečejo: postopek je bil ponovna "zloraba", tokrat sistema. Tega si prav nihče od njih ne zasluži. Kdaj pa bomo dobili prvi primer, ki bo tam obravnavan in kako se bo obnesel v sodni praksi? 01.06.2022 00:00
mag. Martin Jančar Na pravi strani zgodovine? Izvora fraze „biti na napačni strani zgodovine“ ni lahko najti in po pravici povedano to niti ni tako pomembno. Pogosto se je pripisovala marksistom, a rad jo je uporabljal tudi bivši predsednik ZDA Barack Obama. Njen antipod - „biti na pravi strani zgodovine“ pa je pred kratkim, leta 2019 za naslov svoje knjige uporabil enfant terrible, konzervativno usmerjeni Ben Shapiro. Ta je razumnost (racionalnost) in moralni smoter opredelil kot dejavnika, ki sta zgradila zahodno civilizacijo. Da je zahodna civilizacija dejansko razvila svoje, predvsem znanstvene potenciale in dosegla tehnološki razvoj, ki je resnično spremenil svet, s tem ko se je razbremenila razumu nedosegljivih virov, ni sporno. 25.05.2022 09:05
Vlasta Nussdorfer Kdo je in bo kriv za uničene otroke (3) Zakaj že tretja kolumna na temo otrok? Zato, ker si vsi, ki zaradi neodgovornih odraslih trpijo, to zaslužijo. V prvi kolumni sem se posvetila staršem, pa tudi akterjem v pravosodju, ki pomembno vplivajo na odnos otrok do resnice. Vsako mlado bitje, ki se znajde v predkazenskem ali kazenskem postopku, mora v njem srečati najboljše, res najboljše kriminaliste, tožilce, sodnike, odvetnike in socialne delavce (velja seveda za oba spola). Za otroka to namreč pomeni tako ali drugačno usodo in pot v življenju, na katero ne smejo stopiti s spoznanjem, da je pametno resnico prikrojiti sebi v prid in "zmagati" z lažmi. Zgodnje neresnice se namreč vrnejo kot bumerang. Druga kolumna je prav tako pomembna, kajti pokaže nikoli končane travme otrok po (nekaterih) razvezah, ko jih manipulacije staršev, spol sploh ni pomemben, popolnoma uničijo. 18.05.2022 00:00
Vlasta Nussdorfer Kdo je in bo kriv za uničene otroke (2) Se še spomnite prejšnje kolumne, ki je trkala na vašo vest - starša, vzgojitelja, učitelja, tožilca, odvetnika ali sodnika? Ko gre za otroke, namreč nikoli ne morete narediti preveč, lahko pa absolutno premalo. Koliko srečnežev poznate, ki so se razvezali in imajo še naprej lepe odnose, vsaj kar se skupnih otrok tiče? Morda jih ni tako malo, a o njih se ne govori in piše. O vsem se sporazumejo, ne potrebujejo ne odvetnikov in ne sodnikov. Njihovi otroci ne poznajo pravd, podkupovanj, groženj, ugrabitev in silnih manipulacij. Kakšni srečneži! In koliko časa, živcev in denarja so starši prihranili! 04.05.2022 00:00
prof. dr. Miro Cerar Poštena igra (fair play) Izraz »fair play« najpogosteje povezujemo s športom, čeprav se je doslej uveljavil že na različnih področjih in v vsaj nekoliko različnih pomenih. Biti »fer« v slovenskem »prevodu« dejansko pomeni biti pošten, toda ne v točno takšnem smislu, kot ga ima angleški izraz »honest«, pač pa v specifičnem pomenu angleškega izraza »fair«, ki nekoliko manj spominja na poštenost kot vseobsežno človeško vrlino in nas bolj asociira na nekakšno korektnost oziroma poštenost v nekem konkretnem razmerju ali igri. Če torej nekomu rečemo, naj bo fer, s tem običajno ne mislimo, da naj bo v celoti pošten kot človek in osebnost, pač pa od njega pričakujemo, da se bo npr. v nekem športnem, poslovnem, političnem ali pravnem pogledu držal nekih pravil ali standardov vedenja. Kakšen pomen ima torej poštena igra (fair play) na teh področjih in v našem življenju nasploh? 02.05.2022 00:00