Konec oktobra 2023 je Sodišče Evropske unije obiskala predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Svečani dogodek je bil posvečen predaji treh slovenskih umetniških del Sodišču Evropske unije, ki bodo naslednjih pet let, torej do jeseni 2028, krasila stavbe evropske sodne palače. Gre za dve sliki uveljavljenega akademskega slikarja Tuga Šušnika »Poletje« in »Zima« ter za reprezentativen bronasti kip »Lipicanec« uglednega slovenskega umetnika Janeza Boljke.
Deli Tuga Šušnika »Poletje« in »Zima« sta impresionistični sliki v tehniki olje na platnu, ki prikazujeta dve različni obdobji leta z uporabo svetlobnih, barvnih in reliefnih tehnik. Skupna postavitev dveh slik na stenah Sodišča Evropske unije ustvarja barvne kontraste, ki v delu »Poletje« v ospredje potisnejo tople barve, ki pričarajo živahno poletno vzdušje, medtem ko v delu »Zima« hladne barve ponazarjajo spokojnost zimskega letnega časa. Poleg dveh slik Tuga Šušnika stopnišče Sodišča Evropske unije od sedaj krasi tudi reprezentativen bronasti kip »Lipicanec«. Gre za delo uveljavljenega slovenskega umetnika Janeza Boljke, ki je izrazito simbolično za Slovenijo, saj ima lipicanski konj pomembno kulturno in zgodovinsko vrednost. Ta bronasti kip pa ima tudi dodatno simbolično vrednost, saj je njegov dvojnik razstavljen prav v predsedniški palači Republike Slovenije, s čimer kipa lipicanca skupaj tvorita umetniško vez med Slovenijo in Evropsko unijo. Kot del kulturne dediščine Slovenije bodo navedena umetniška dela tako prispevala k prepoznavnosti slovenske umetnosti tudi v Luksemburgu.
Predaja treh slovenskih umetniških del je uresničitev večletnih prizadevanj slovenskih sodnikov na Splošnem sodišču in Sodišču Evropske unije za večjo prepoznavnost Slovenije na evropski ravni. Zelo veseli smo, da je ta projekt, ki se je začel že leta 2021, dobil toliko posluha v slovenskih strokovnih in političnih krogih, najprej pri bivšem predsedniku g. Borutu Pahorju in nato pri sedanji predsednici dr. Nataši Pirc Musar. Iskrena zahvala gre tudi Ministrstvu za kulturo in Narodni galeriji, ki sta se na naše pobude zelo pozitivno odzvala in s katerima smo pri projektu odlično sodelovali.
Dogodek svečane predaje umetniških del je spremljala okrogla miza z vodstvom Sodišča Evropske unije in slovenskimi člani tega sodišča, kakor tudi sestanek predsednice s predsednikom Sodišča Evropske unije, dr. Koenom Lenaertsom. Nekoliko manj formalen del dogodka je bil sprejem Slovencev v Luksemburgu, ki ga je organiziralo Veleposlaništvo Republike Slovenije v Bruslju in je omogočil druženje med Slovenci v zamejstvu. Ta dogodek je prispeval k občutku pripadnosti in vključenosti v slovensko skupnost, s tem pa tudi k ohranjanju slovenske kulture, jezika in dediščine. O tem priča že dejstvo, da so na sprejemu glasbeno spremljavo zagotovili prav slovenski glasbeniki mlajših generacij, ki živijo v Luksemburgu.
Stene Sodišča Evropske unije so že od njegove ustanovitve okrašene z mnogimi prepoznavnimi umetninami, med katerimi do oktobra letos še ni bilo slovenskih. Predaja slovenskih umetniških del je zato pomembna priložnost za Slovenijo, da pokaže svojo bogato kulturno dediščino in poudari njen prispevek k evropski umetnosti. Dela, ki so že sama po sebi odraz slovenske kulture in zgodovine, pa imajo tudi sicer univerzalno estetsko vrednost, ki je razumljiva in privlačna za širše občinstvo, kar krepi in spodbuja medkulturno razumevanje ter poudarja kulturno raznolikost.Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
