Dr. Mojca Štraus je uvodoma predstavila predlog temeljnega strateškega cilja in štirih podciljev za nacionalni program na področju ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti, ki jih je pripravila podskupina za sistem ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti. Med drugim je poudarila, da kljub temu, da imamo mehanizme ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v vzgoji in izobraževanju že 20 let, se razumevanje pomena spremljanja kakovosti sistema ni dovolj utrdilo, zato je potrebno izvesti aktivnosti, ki bi tovrstno razumevanje okrepilo. V tem obdobju se samoevalvacija v nekaterih vrtcih in šolah izvaja in razvija, vendar ni enotnega pristopa in usklajenosti med njimi. Imamo tudi določene dokumente oz. podlage za bolj enoten pristop k ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti, kot so Nacionalni okvir za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti, Zbirka Kakovost v vrtcih in šolah ter Protokol za uvajanje izboljšav in samoevalvacijo v šolah in vrtcih, ki pa jih je potrebno nadgraditi in razviti.
V razpravi je bilo med drugim izpostavljeno, da je potrebno krepiti razvojna jedra javnih zavodov na področju vzgoje in izobraževanja za zagotavljanje stalne strokovne podpore vrtcem in šolam na področju ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti. Tovrstna podpora bi bila svetovalna in ni mišljena kot inšpekcijski nadzor.
S predlaganimi rešitvami se med drugim želi vzpostaviti sistem obvezne samoevalvacije za vse vrtce in šole in za vse zavode na področju vzgoje in izobraževanja. Predlog predvideva, da se za vsak samoevalvacijski cikel določijo določena prioritetna področja, hkrati pa bi imeli vrtci in šole možnost, da si sami izberejo področje, ki je za njih najbolj pomembno. Projekti na področju ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti oziroma samoevalvacije dosežejo le eno tretjino vrtcev in šol, zato je to potrebno urediti na sistemski ravni z ustrezno podporo tem zavodom.
V razpravi je bilo med drugim poudarjeno tudi, da se pri institucionalni samoevalvaciji predpostavlja, da noben učitelj sam ne more rešiti nobene težave, ampak mora sodelovati v timu. Institucionalna samoevalvacija gradi na učeči se profesionalni skupnosti in je zato temeljni instrument ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti na tej ravni. Zato morajo biti v proces samoevalvacije vključeni vsi strokovni delavci v vrtcu oz. šoli, sicer ga ne bodo vzeli za svojega.
Predlagane rešitve na področju institucionalne samoevalvacije pa predvidevajo tudi povratno zanko. Če se na podlagi analize samoevalvacijskih poročil ugotovi, da je s strani vrtcev in šol zaznan problem, ki je skupen večini zavodov, potem je predvideno, da se sistem na to odzove na način, ki ne pomeni uvajanje sankcij, ampak tako, da lahko iz tega razvije nove politike podpore za vrtce in šole oz. poskuša preoblikovati sistem tam, kjer je to potrebno.
Naslednja seja delovne skupine je predvidena 22. januarja 2024, ko bodo člani delovne skupine potrjevali predlagane rešitve za nacionalni program. Osnutek nacionalnega programa bo javno predstavljen v Državnem zboru 25. januarja.
Vir: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, 8. 1. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
