Učitelji, ki so zaposleni za krajši delovni čas od polnega, imajo tudi tedensko učno obveznost določeno v sorazmerju z obsegom svoje zaposlitve. Enako pravilo sorazmernosti velja tudi pri obremenjevanju učitelja z dodatnimi urami tedenske učne obveznosti (primer zaposlitve za 70 % v osnovni šoli: učna obveznost se določi v obsegu 70 % od predpisane – namesto 22 ur samo 15,4 ure, in namesto povečanja za 5 ur samo za največ 3,5 ure).
S stavkovnim sporazumom iz marca 2023 se je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (v nadaljevanju: MVI) zavezalo, da bo od marca 2023 dalje do junija 2023 in ponovno v novem šolskem letu 2023/2024 zagotavljalo sredstva tudi za ure povečane tedenske učne obveznosti, ki presegajo z zakonom določeno kvoto. Vsak učitelj, je upravičen do izplačila vseh ur povečane učne obveznosti, ki so dejansko nastale, in ne zgolj do +5.[1]
V skladu z Uredbo o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju[2] (v nadaljevanju: Uredba) se povečana učna obveznost (šifra D070) obračuna in izplača od mesečnega obsega opravljenih ur povečane tedenske učne oziroma pedagoške obveznosti. Skladno z drugim odstavkom 19.b člena Uredbe se povečana pedagoška oziroma učna obveznost, ki pripada javnemu uslužbencu v skladu z drugim odstavkom 22.e člena ZSPJS, izračuna tako, da se mesečni obseg opravljenih ur, ki se štejejo kot povečana tedenska učna obveznost, pomnoži z bruto urno postavko osnovne plače (Z150), ki je povečana za faktor povečane učne obveznosti (Z600). Skladno z 8. členom Uredbe se bruto urna postavka za osnovno plačo (Z150) izračuna tako, da se osnovna plača deli s povprečno mesečno delovno obveznostjo (174).
To pomeni, da je pri obračunu delovne uspešnosti zaradi povečane učne oziroma pedagoške obveznosti potrebno uporabiti število dejansko opravljenih (izvedenih, realiziranih) ur povečane tedenske učne oziroma pedagoške obveznosti v konkretnem mesecu in ne načrtovanih ur. Realizacija povečane učne obveznosti se ugotavlja na tedenski ravni in sešteje na mesečni ravni. To pomeni, da se vsak petek po zaključku delavnika po dnevniku prešteje ure učne obveznosti za vsakega učitelja in se ugotovi koliko jih je izvedel. Pri tem moramo biti pozorni, da preštejemo vse ure učne obveznosti v osnovni šoli, ki so element sistemizacije (obvezen, razširjen program) po 40. členu Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole[3] in seveda ure nadomeščanja, ki se izvajajo kot pouk (merodajni so vpisi vsebin v dnevnik in ne strokovna usposobljenost učitelja). Ko se to vse prešteje, na tedenski ravni in ne na mesečni ravni, se ugotovi stanje in okoliščina ali je nastala pravica do dodatnega izplačila povečane učne tedenske obveznosti pod šifro D070 ali ne.
Ker je v skladu z 92. členom Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji[4] osnova za izračun nadomestila za čas odsotnosti plača delavca, ki bi jo prejel za redni delovni čas v tekočem mesecu, če bi delal (Z120), je potrebno za določitev osnove za nadomestilo plače D070 izračunati na podlagi mesečnega obsega načrtovanih ur povečane tedenske učne obveznosti, in sicer tako, da se ugotovi mesečni obseg načrtovanih ur povečane tedenske učne obveznosti (ure se preštejejo).
Iz zgoraj zapisanega izhaja, da je potrebno pri določitvi osnove za nadomestilo plače
(Z120) izračunati D070 tako, da se upoštevajo ure povečane tedenske učne oziroma
pedagoške obveznosti, ki so vnaprej načrtovane. Če te niso bile načrtovane, se jih v osnovi za nadomestilo plače, ne more upoštevati.
Pri ugotavljanju, ali je učitelj v posameznem tednu presegel ure tedenske učne obveznosti, ki so mu določene za posamezno šolsko leto in je za te ure upravičen do dodatnega plačila v skladu s predpisi, ki urejajo sistem plač javnih uslužbencev (šifra D070), je potrebno upoštevati:
a) Dnevi dejavnosti, šola v naravi, interesne dejavnosti, obvezne izbirne vsebine
OIV, strokovna ekskurzija, ki je del programa - ko učitelj izvaja dan dejavnosti (ali šolo v naravi, interesne dejavnosti, obvezne izbirne vsebine, strokovne ekskurzija, ki so del programa), se šteje, da je opravil svojo učno obveznost tistega dne oziroma tedna (dan dejavnosti pomeni drugačen način/organizacijska oblika izvajanja učnega načrta/vsebin obveznih predmetov).
b) V primerih bolniških odsotnosti ter drugih primerih upravičenih odsotnosti z dela, izrabe letnega dopusta v tednih pouka in praznikov, se šteje kot da je učitelj opravil svojo učno obveznost tistega dne.
c) Strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje, spremstvo na tekmovanje (ipd ... ) ne pomeni izpolnitev tedenske učne obveznosti, pač pa delovne obveznosti. Če je bil učitelj napoten na izobraževanje, se torej šteje, da ur svoje učne obveznosti tistega dne ni opravil, se pa te ure štejejo v delovni čas učitelja (čas poti in čas opravljanja dela).
V nadaljevanju navajamo še nekaj primerov ugotavljanja realizacije povečane tedenske učne obveznosti.
Učitelj je za vse ure učne obveznosti, ki ob koncu delovnega tedna dejansko presežejo z zakonom ali normativi določeno tedensko učno obveznost, upravičen do dodatnega plačila.
[1] Primer: učitelj v osnovni šili ima v šolskem letu določenih 24 ur tedenske učne obveznosti (22 + 2 uri povečanja). V konkretnem tednu opravi vse svoje ure po urniku (24 ur) in je še petkrat razporejen na nadomeščanje (opravi še 5 ur učne obveze). Skupaj je v tednu opravil 29 ur učne obveze. Za ta teden je upravičen do izplačila povečane učne obveznosti za 7 ur.
[2] Uradni list RS, št. 14/09, 23/09, 48/09, 113/09, 25/10, 67/10, 105/10, 45/12, 24/13, 51/13, 12/14, 24/14, 52/14, 59/14, 24/15, 3/16, 70/16, 14/17, 68/17, 6/19, 51/19, 59/19, 78/19, 157/20, 191/20, 13/21, 101/21, 122/21, 145/21, 194/21, 15/22, 99/22, 117/22, 151/22, 127/23 in 22/24.
[3] Uradni list RS, št. 57/07, 65/08, 99/10, 51/14, 64/15, 47/17, 54/19, 180/20, 54/21, 161/22 in 74/23.
[4] Uradni list RS, št. 52/94, 49/95, 45/96 – popr., 34/96, 51/98, 28/99, 39/99 – ZMPUPR, 39/00, 78/01 – popr., 56/01, 64/01, 56/02, 43/06 – ZKolP, 60/08, 79/11, 40/12, 46/13, 106/15, 8/16 – popr., 45/17, 46/17, 80/18, 160/20, 88/21, 136/22, 11/23 in 13/24.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.