V nadaljevanju so pojasnjeni bistveni ukrepi, ki vplivajo na postopke, za vodenje katerih je pristojna Finančna uprava.
I. Splošno o ukrepih
Z odlokom se na podlagi 306.a člena > Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) določajo začasni ukrepi za zmanjšanje tveganja okužbe in preprečevanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19 pri vodenju upravnih postopkov in odločanju v upravnih zadevah. Poleg varovanja zdravja in življenja ljudi se z ukrepi zagotovlja tudi nemoteno delovanje organov, ki odločajo v upravnih zadevah.
V nadaljevanju so pojasnjeni bistveni ukrepi, ki vplivajo na postopke, za vodenje katerih je pristojna Finančna uprava RS.
II. Vrste ukrepov
1. OMEJITVE PRI VLAGANJU VLOG IN MOŽNOST VLOŽITVE VLOGE BREZ VARNEGA ELEKTRONSKEGA PODPISA S KVALIFICIRANIM POTRDILOM
V skladu s prvotnim odlokom (tj. od 11. 12. 2020 do vključno 10. 3. 2021) ni bilo mogoče vlaganje pisnih in ustnih vlog ter dajanje ustnih izjav neposredno pri organu. Izjema je veljala le za vloge, ki se lahko vložijo samo pri organu. Pri Finančni upravi RS so to primeri, ko je nujno treba oddati kakšno dokumentacijo osebno (npr. originali pogodb, notarski zapisi, SIGENC-a ipd.). V tem primeru je bila stranka dolžna vložitev vloge predhodno najaviti.
V skladu z novim odlokom (tj. od 11. 3. 2021 dalje) pa je strankam omogočeno vlaganje vlog neposredno pri organu, če vložitev predhodno najavijo in se dogovorijo o času vložitve vloge. Kontakti so objavljeni na spletni strani Finančne uprave RS.
Glede vlaganja vlog tako velja:
- Vloge naj se v največji možni meri vlagajo elektronsko prek portala eDavki ali mobilne aplikacije eDavki.
- Vlogo je možno vložiti tudi po pošti ali v predalnik pred vhodom v prostore finančnih uradov, razen če zakon določa obvezno elektronsko vlaganje vlog prek eDavkov.
- Odlok dopušča tudi možnost vložitve vloge po elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa, če je identiteto vložnika mogoče ugotoviti na drug zanesljiv način. V takem primeru bo davčni organ identiteto vložnika ugotavljal ali preverjal z drugim načini, na primer s tem, da bo zahteval, naj stranka sporoči še uradno dodeljeno identifikacijsko številko (EMŠO, DŠ), ali tudi na druge načine (npr. z naprednim elektronskim podpisom itd.). Navedeni način vložitve vloge ne pride v poštev v primerih, ko zakon določa obvezno vlaganje vlog prek eDavkov.
- V kolikor se odločite za vložitev vloge neposredno pri organu , jo lahko vložite v vložišču na sedežu finančnega urada, ob tem da se predhodno naročite in v stavbo VSTOPATE POSAMEZNO ter upoštevate zaščitne ukrepe. Kontakti so objavljeni na spletni strani Finančne uprave RS.
- Če je za vodenje posameznega postopka nujen kontakt z uslužbencem Finančne uprave RS, pokličite na telefonsko številko centrale finančnega urada. Telefonske številke in elektronski naslovi so objavljeni na vratih finančnih uradov in pisarn ter na spletni strani Finančne uprave RS.
2. PREGLEDOVANJE DOKUMENTOV
Odlok omejuje pravico do pregledovanja dokumentov upravne zadeve v prostorih organa, zato lahko upravičena oseba izvršuje to pravico na način, da se ji pošlje (fizično ali elektronsko) kopijo dokumentov zadeve.
3. VROČANJE
Zaradi nujnih stikov med vročevalcem in naslovnikom se v času trajanja ukrepov osebno vročanje v največji možni meri nadomešča z elektronskim vročanjem. Finančna uprava RS že sedaj omogoča vročanje prek portala eDavki in bo s tovrstnim vročanjem nadaljevala tudi v času veljavnosti teh ukrepov.
V primeru, ko za vročanje prek portala eDavki ne bodo izpolnjeni pogoji, odlok dopušča možnost, da se lahko vročanje odločb, sklepov in drugih dokumentov opravi tudi z vložitvijo v elektronski predal, ki ne ustreza varnostnim in tehničnim pogojem za varni elektronski predal po 86. členu ZUP in Uredbi o upravnem poslovanju. V tem primeru se šteje, da je vročitev opravljena 6. delovni dan od dneva odpreme. Gre za elektronski naslov, ki ga oseba navede v vlogi ali s katerega pošlje vlogo (npr. gmail). Pogoj za takšno vročitev je, da je vložnik vloge seznanjen z vročanjem na elektronski naslov in da s tem soglaša. Seznanitev lahko stranka navede v obrazec vloge, na katerem mora nedvomno izraziti voljo, da se vročanje opravlja na elektronski naslov. Če tega na obrazcu vloge ne bo, bo uslužbenec predhodno pridobil izrecno soglasje vložnika (npr. po telefonu, elektronski poti ali kako drugače).
Finančna uprava bo tako v času veljavnosti teh ukrepov v večini primerov izvajala ostale načine vročanja v skladu z veljavno zakonodajo – npr. elektronsko vročanje prek portala eDavki in navadno vročanje v skladu z določbami 85. in 85.a člena ZDavP-2, v primerih, ko stranka ne bo soglašala z vročanjem v elektronski predal (npr. gmail), pa tudi osebno vročanje po 87. členu ZUP.
4. PODALJŠANJE ROKOV
Odlok izjemoma dovoljuje podaljšanje roka za izpolnitev (materialne) obveznosti, ki je določena s posamičnim upravnim aktom (odločbo ali sklepom), če stranka v zahtevi za podaljšanje roka ustrezno utemelji, da obveznosti ne more pravočasno izpolniti zaradi tveganja okužbe ali preprečevanja širjenja nalezljive bolezni. Razlog ni upravičen, če gre za nujne ukrepe v javnem interesu ali bi z odložitvijo izpolnitve obveznosti lahko nastala nepopravljiva ali težko popravljiva škoda.
Ta določba torej ne pride v poštev v primeru procesnih rokov (npr. rok za vložitev pritožbe itd.), temveč samo v primeru, ko upravni akt (odločba ali sklep) določa rok za izpolnitev materialne obveznosti (npr. rok za plačilo davka), pa še to ob predpostavki, da ne gre za nujne ukrepe v javnem interesu ali da bi z odložitvijo nastane nepopravljiva ali težko popravljiva škoda. To pomeni, da v praksi ta določba za Finančno upravo RS praviloma sploh ne pride v poštev, saj je pobiranje davčnih obveznosti nujno za redno delovanje države in samoupravnih lokalnih skupnosti, še posebej v razmerah razglašene epidemije, ko se povečajo izdatki državnega proračuna. Poleg tega se morebitne nezmožnosti plačila davčnih obveznosti rešujejo s siceršnjimi ugodnejšimi načini odplačevanja davka (101. do 103. člen ZDavP-2) ter drugimi ukrepi, sprejetimi z interventnimi zakoni (npr. Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE) - PKP6), kar je podrobneje pojasnjeno na spletni strani Finančne uprave RS).
III. Veljavnost ukrepov
Ukrepi veljajo od 11. 12. 2020 do konca epidemije nalezljive bolezni COVID-19, vendar najdlje tri mesece. Če izredni dogodek traja dlje kot tri mesece, se veljavnost začasnih ukrepov lahko podaljša, vendar vsakič najdlje za tri mesece.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
