Izjema so le direktorji v državnih organih, drugih državnih organih, upravah pravosodnih organov in upravah lokalnih skupnosti (razen načelnikov upravnih enot), katerim se redna delovna uspešnost izplačuje v rokih, ki veljajo za ostale javne uslužbence.
Javni uslužbenci na delovnih mestih plačne skupine B
V skladu z drugim odstavkom 1. člena Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju (v nadaljevanju: Uredba) se kot delovna mesta direktorjev štejejo tudi delovna mesta rektorjev, dekanov, predsednikov, ki niso funkcionarji, direktorjev vladnih služb, generalnih direktorjev in direktorjev organov v sestavi, načelnika Generalštaba Slovenske vojske, generalnih direktorjev direktoratov, glavnih inšpektorjev, generalnih sekretarjev oziroma sekretarjev državnih organov, ki niso funkcionarji, načelnikov upravnih enot, direktorjev oziroma tajnikov občinskih uprav in strokovnih direktorjev oziroma strokovnih vodij.
Uredba se, upoštevaje četrti odstavek 1. člena, uporablja tudi za vršilce dolžnosti direktorjev, namestnike in pomočnike direktorjev ter člane uprave, kar pomeni, da se vsa pravila, ki se nanašajo na redno delovno uspešnost direktorjev, uporabljajo tudi za vršilce dolžnosti direktorjev, namestnike in pomočnike direktorjev ter člane uprave.
Določitev redne delovne uspešnosti direktorjev
V skladu s tretjim odstavkom 22.a člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju: ZSPJS) višino dela plače za redno delovno uspešnost direktorjev določi organ, pristojen za njihovo imenovanje, na podlagi meril, ki jih določi pristojni minister. Organ, pristojen za imenovanje direktorja, je tisti organ, ki je s področnim predpisom oziroma aktom o ustanovitvi proračunskega uporabnika pristojen za imenovanje direktorja pri posameznem proračunskem uporabniku.
Direktorjem v javnih zavodih, javnih agencijah, javnih skladih in drugih osebah javnega prava se del plače za redno delovno uspešnost v okvirih, ki jih določa zakon, izplačuje enkrat letno na podlagi poslovnega poročila, in sicer za redno delovno uspešnost v preteklem letu. Direktorjem v državnih organih, drugih državnih organih, upravah pravosodnih organov in upravah lokalnih skupnosti se redna delovna uspešnost izplačuje v rokih, ki veljajo za ostale javne uslužbence, razen načelnikom upravnih enot, ki se jim delovna uspešnost izplačuje enkrat letno do konca julija.[1]
Višino dela plače za redno delovno uspešnost določi organ, pristojen za imenovanje direktorja, vendar mora pri odločanju o višini dela plače za redno delovno uspešnost pridobiti soglasje ustanovitelja ( npr. v primeru, ko je za imenovanje direktorja pristojen svet zavoda, mora ta pridobiti soglasje Vlade Republike Slovenije, občine, oziroma drugega organa, ki je ustanovitelj proračunskega uporabnika). V primeru oseb javnega prava, katerih ustanovitelj je lokalna skupnost in se ne financirajo iz proračuna lokalne skupnosti, mora biti podano tudi soglasje pristojnega ministra. V primeru oseb javnega prava, katerih direktorje imenuje pristojni minister, minister v imenu ustanovitelja izda sklep o dodelitvi dela plače za delovno uspešnost in soglasje vlade ni potrebno. Soglasje ustanovitelja ni potrebno tudi v primeru, ko je organ pristojen za imenovanje direktorja obenem tudi organ, ki izvaja ustanoviteljske pravice.
Ustanovitelj oziroma pristojni minister na podlagi vloge izda soglasje za izplačilo dela plače za delovno uspešnost najpozneje v 30 dneh po prejemu vloge za izdajo soglasja. Če ustanovitelj oziroma pristojni minister soglasja v 30 dneh od prejema popolne vloge ne izda oziroma njegove izdaje ne zavrne, se šteje, da je soglasje dano. Vloga za izdajo soglasja mora vsebovati poslovno poročilo in utemeljitev izplačila dela plače za delovno uspešnost na podlagi meril, določenih s pravilnikom pristojnega ministra.
Izjemoma, v skladu z drugim odstavkom 2. člena Pravilnika o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti direktorjev v javni upravi, višino dela plače za delovno uspešnost uradnikov na položaju generalnega direktorja, generalnega sekretarja, direktorja organa v sestavi ministrstva, direktorja vladne službe in direktorja oziroma tajnika občinske uprave določi predstojnik direktorja (predsednik vlade, minister, generalni sekretar vlade, župan).
Obseg sredstev v letu 2020
Skupen obseg sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti v letu 2020 znaša 2 %. Pri tem pa je treba upoštevati dejstvo, da se bo za leto 2020 za redno delovno uspešnost namenilo 2% sredstev osnovne plače za obdobje šestih mesecev (za obdobje od julija 2020 do decembra 2020).
V skladu z določbo drugega odstavka 7. člena Uredbe pa se direktorjem redna delovna uspešnost lahko določi tudi v višjem obsegu, kot so za ta namen zagotovljena sredstva v skladu s Kolektivno pogodbo za javni sektor (v nadaljevanju KPJS) , pod pogojem, da višji obseg ne posega v obseg sredstev za redno delovno uspešnost javnih uslužbencev in pod pogojem, da so sredstva za ta namen zagotovljena. Skupen obseg sredstev za redno delovno uspešnost, nad zagotovljenim obsegom v skladu s KPJS za direktorje v državnih organih določi vlada, za uprave lokalnih skupnosti pa občinski svet. Za uprave pravosodnih organov skupen obseg sredstev za redno delovno uspešnost direktorjev nad zagotovljenim v skladu s KPJS določi vlada na predlog ministra, pristojnega za pravosodje, po predhodnem predlogu predstojnika pravosodnega organa. Glede na to, da Uredba v primeru direktorjev javnih zavodov, javnih agencij, javnih skladov in drugih oseb javnega prava posebej ne določa pristojnosti za določitev višjega obsega sredstev redne delovne uspešnosti (nad zagotovljenim v skladu s KPJS), o tem odloča organ, ki je pristojen za določitev višine dela plače za redno delovno uspešnost direktorja, torej organ pristojen za imenovanje direktorja javnega zavoda, javne agencije javnega sklada oziroma druge osebe javnega prava.
Redna delovna uspešnost direktorjev se torej, pod določenimi pogoji, lahko določi v višjem obsegu, kot so za ta namen zagotovljena sredstva v skladu s Kolektivno pogodbo za javni sektor, pri čemer pa je tudi v tem primeru treba upoštevati določbo prvega odstavka 22. člena ZSPJS, ki skupni obseg sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti, določa v višini najmanj 2% in ne več kot 5% letnih sredstev za osnovne plače. Navedeno pomeni, da tudi v primeru določitve višjega obsega sredstev redne delovne uspešnosti za direktorje, ta ne sme presegati 5% letnih sredstev za osnovne plače direktorjev.Obseg sredstev za redno delovno uspešnost direktorjev za leto 2020 se zato določi v višini 2% (oziroma do največ 5%, če so za to izpolnjeni pogoji) sredstev za osnovne plače direktorjev v obdobju od julija 2020 do decembra 2020.
Obseg sredstev se pri uporabniku proračuna določi upoštevaje osnovno plačo direktorja, določeno v pogodbi o zaposlitvi (oziroma upoštevaje skupen seštevek vseh osnovnih plač javnih uslužbencev plačne skupine B, če je pri proračunskem uporabniku teh več). Za določitev obsega sredstev se upošteva vrednost plačnega razreda plačne lestvice, v katerega je uvrščen direktor.
Merila za določitev višine redne delovne uspešnosti direktorjev
Merila za ugotavljanje delovne uspešnosti direktorjev so, na osnovi tretjega odstavka 22.a člena ZSPJS, določena s pravilniki resornih ministrstev, in sicer po posameznih področjih javnega sektorja.
Pravilniki resornih ministrstev določajo merila, ki so podlaga za določitev višine redne delovne uspešnosti direktorjev in vrednotenje teh meril po posameznih področjih javnega sektorja. Pri določanju višine redne delovne uspešnosti direktorja se, upoštevaje poslovno poročilo proračunskega uporabnika, ovrednotijo merila določena v pravilniku za posamezno področje javnega sektorja in se na tej osnovi določi višina redne delovne uspešnosti direktorja.
Določitev obsega delovne uspešnosti za izplačilo
Del plače za redno delovno uspešnost lahko letno znaša največ dve osnovni mesečni plači javnega uslužbenca, pri čemer se kot osnova upošteva višina osnovne plače javnega uslužbenca v mesecu decembru preteklega leta.
V primeru, da sklene direktor delovno razmerje v javnem sektorju med letom, je potrebno upoštevati, da lahko prejme le sorazmeren del dvakratnika osnovne plače. Sorazmernost pri določitvi najvišjega možnega izplačila redne delovne uspešnosti direktorja pa je treba v letu 2020 upoštevati tudi glede na določbo 4. člen ZUPPJS2021, v skladu s katero se redna delovna uspešnost začne izplačevati s 1. 7. 2020.
Direktorju se torej lahko izplača redna delovna uspešnost v višini dvakratnika osnovne plače le, če ta hkrati ne presega obsega sredstev, ki se za to lahko namenijo (2% letnih sredstev za osnovne plače direktorja, oziroma, če so za to izpolnjeni vsi pogoji, do največ 5% letnih sredstev za osnovne plače direktorja).
Oglejte si še druge članke s področja Delovna razmerja
PRIJAVITE SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom
Ste pozabili geslo?
Preizkusi brezplačno!
[1] Prvi odstavek 7. člena Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 68/17, 4/18 in 30/18).
________________________________________
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
