c S

Letošnji Mednarodni dan deklet in žensk v IKT izpostavlja več ženskega voditeljstva v STEM poklicih

25.04.2024 08:04 Danes obeležujemo mednarodni dan deklet in žensk v informacijsko komunikacijskih tehnologijah (IKT), ki ga je leta 2011 razglasila Mednarodna telekomunikacijska zveza (International Telecommunication Union – ITU) in ga praznujemo četrti četrtek v aprilu.

Namen tega dneva je poudariti izbiro poklica na podlagi interesov in talenta, ne stereotipov, kakor tudi spodbuditi dekleta in ženske k študiju in izbiri kariere v tehnološkem sektorju oziroma STEM poklicih (Science, Technology, Engineering, Mathematics) ter s tem opozoriti na pomanjkanje deklet in žensk v IKT poklicih.  

Glavna tema letošnjega dneva je »Voditeljstvo« (Leadership). Da bi deklice in mlade ženske uspele na področju STEM, potrebujemo vzornice, mentorice in podpornice - posebej v STEM karierah, ki jih navdihujejo in pomagajo odpravljati ovire pri njihovem napredku.  

S hitrim tempom razvoja sodobnih digitalnih tehnologij naraščajo tudi potrebe po IKT strokovnjakinjah in strokovnjakih. Krovna strategija digitalne preobrazbe Slovenije, Digitalna Slovenija 2030, ki jo je vlada sprejela marca lani, med pomembnejšimi cilji določa, da bomo do leta 2030 v Sloveniji povečali število vseh IKT strokovnjakov z aktualnih 4,8 odstotka na 10 odstotkov. Pri tem le 17 odstotkov kadra v IKT predstavljajo ženske; cilj je, da se ta delež do leta 2030 poveča na 25 odstotkov. Kot pravi ministrica dr. Emilija Stojmenova Duh, imamo »velik potencial prav v vključitvi še več deklet in žensk v IKT, da zapolnimo vrzel pri pomanjkanju kadra na IKT področju ter obenem prispevamo k večji enakosti spolov.«  

»Moč je v znanju in vedoželjnosti, zato vsem mladim, še posebej dekletom, želimo z ukrepi našega ministrstva omogočiti spoznavanje sveta IKT ter naravoslovnih in tehniških poklicev. Hkrati želimo podpreti znanje in vedoželjnost mladih, še posebej deklet, saj lahko le na ta način soustvarimo prihodnost IKT, ki bo vključujoča, pravična in trajnostna«, dodaja ministrica dr. Stojmenova Duh. 

Med številnimi ukrepi ministrstva, s katerimi dvigujemo digitalne kompetence med prebivalstvom in povečujemo digitalno vključenost, kot so usposabljanja za otroke, mladostnike in odrasle, Mobilni heroji za starejše od 55 let, namenjamo posebno pozornost prav spoznavanju sveta IKT ter naravoslovnih in tehniških poklicev za mlade, posebej dekleta in ženske.  

Samo v lanskem letu se je v naših programih prekvalifikacij žensk v IKT poklice usposobilo več kot 500 žensk, starejših od 18 let, in sicer na področjih kibernetske varnosti, podatkovne analize, IT podpore, IT projektnega vodenja ter načrtovanja in oblikovanja uporabniške izkušnje in umetne inteligence. Udeleženke so pokazale opazen napredek v razvoju IKT veščin, mnoge pa so se odločile za nadaljevanje karierne poti na področjih IKT. Njihova samozavest in pripravljenost na prevzemanje novih izzivov sta se znatno povečali. Prav tako smo v programih za področje razvoja digitalnih kompetenc za otroke in mlade za leto 2023 in 2024 namenili posebno pozornost v sklopu A, ki obsega IKT vsebine za dekleta in ženske. Namen je ustvariti ustrezno podporno in vključujoče okolje, ki spodbuja raziskovanje ter stremi k ustvarjanju vključujoče in enakopravne družbe ter k več odločitvam deklet in žensk za študijsko oziroma karierno pot na področju IKT. 

Ni dvoma, da so ženske že bistveno prispevale k digitalni preobrazbi in da bodo k njej prispevale tudi v prihodnje. O tem priča tudi zgodovina. Prva programerka na svetu je bila Ada Lovelace, in to sredi 19. stoletja, ko računalniki, kakršne poznamo danes, sploh še niso obstajali. Med drugo svetovno vojno so imele ženske izjemno pomembno vlogo pri razbijanju sovražnikovih šifer za komunikacijo. Pionirka računalništva Grace Hopper, ki jo imenujejo tudi Osupljiva Grace, je prva razvila prevajalnik za računalniški programski jezik in enega prvih modernih programskih jezikov (COBOL). 

Borka Jerman Blažič, slovenska računalničarka, ustanoviteljica in prva generalna sekretarka Jugoslovanskega raziskovalnega in akademskega omrežja YUNAC, ki je leta 1991 vzpostavil prvo internetno omrežje v nekdanji Jugoslaviji, je leta 2021 prejela Puhovo nagrado za življenjsko delo na področju interneta. 

»Draga dekleta in ženske, vaša inovativnost, ustvarjalnost in znanje so dragoceni viri, ki jih potrebujemo za oblikovanje boljšega jutri,« je ob letošnjem Mednarodnem dnevu deklet in žensk v IKT voščila ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh. 

  • Ministrstvo za digitalno preobrazbo