Profesor astronomije na fakulteti za matematiko in fiziko Tomaž Zwitter je uvodoma prisotne, med katerimi je bil tudi predsednik republike Borut Pahor, opozoril, da "nič ni več tako, kot je bilo", saj se je v zadnjih 50 letih povprečna temperatura zvišala tudi v Sloveniji. "Ob našem neodgovornem ravnanju bo planet gotovo preživel, ljudje pa ne," je opozoril Zwitter.
Višje temperature so smrtno nevarne, z njimi pridejo tudi izredni dogodki, kot so toča, poplave in neurja. "Podnebna kriza ne pozna meja in sramotna žica na naši meji je ne bo ustavila. Situacija je dovolj resna, da moramo razmisliti o vseh ukrepih, tudi o takih, do katerih čutimo odpor. Le zamenjava uporabe plina s premogom ne bo dovolj," je poudaril.
Ena ključnih pomanjkljivosti osnutka načrta so po mnenju Andreja Gnezde iz Umanotere prenizki cilji na področju energetsko intenzivne industrije v Sloveniji. Do leta 2050 bi morali razogljičiti vse industrijske sektorje, zadnja različica načrta pa predvideva le približno štiri odstotke manjšo porabo energije v sektorjih proizvodnje kovin, papirja, gradbenih materialov in kemikalij do leta 2030.
Te industrije v Sloveniji porabijo večino energije v industriji, njen obseg pa naj bi v prihodnjih desetih letih še narasel. "NEPN je še razmeroma sramežljiv in se opira na neke klasične ukrepe zmanjšanja porabe energije," je bil kritičen Gnezda.
Do ciljev na področju prometa je bil kritičen direktor Inštituta za politike prostora Marko Peterlin. Potniški promet po njegovih besedah temelji na osebnem avtomobilskem prevozu in že dolgo ni bil deležen prave spodbude. "Še vedno imamo načrtovane investicije v nove ceste in avtoceste, medtem ko so nove investicije v železnice usmerjene praktično v tovorni promet," je dejal. Dodal je, da pravzaprav nobenih ključnih ukrepov še ni v teku, zavedati pa se je treba, da traja kar nekaj let, da pokažejo prve učinke.
Kmetijstvo je v Sloveniji odgovorno za okrog 10 odstotkov toplogrednih plinov, večino pa prispeva živinoreja. "V načrtu je, da naj bi se ti do leta 2030 zmanjšali za en odstotek. Gre predvsem za nadgradnjo nekaterih ukrepov, kar je skladno s tem, kar delajo v primerljivih državah," je dejala Bojana Bajželj z oddelka za inženirstvo Univerze v Cambridgeu.
Vendar pa so v primerljivih državah predvideli, da se lahko s temi ukrepi emisije zmanjšajo za nekje 15 do 20 odstotkov, kar je precej več kot pri nas. "Res ne vidim nobene prave ambicioznosti v tem načrtu," je dejala. Pogreša tudi pomoč pri prestrukturiranju živinoreje, saj trendi kažejo, da se bo povpraševanje po mesu zmanjšalo.
Na številne pomisleke je odgovarjal Stane Merše, ki vodi konzorcij za pripravo NEPN. Spomnil je, da gre za prvi podnebno-energetski dokument za obdobje desetih let, ki bo do leta 2030 še dvakrat osvežen. Družba se po njegovih besedah še ne zaveda težav, na katere so danes opozoril mladi. "Vzpostaviti je treba kulturo sodelovanja. V Sloveniji danes niso sprejemljive ne vetrne elektrarne, ne hidroelektrarne in ne sončne. Praktično nič ni sprejemljivo. Upam, da s procesom priprave NEPN skupaj delamo korake v tej smeri," je dejal.
Pomembna bo tudi bistveno bolj proaktivna vloga države in energetskih podjetij, da v tem prehodu prepoznajo gospodarsko priložnost. Rešitev po njegovih besedah niso samo veliki investicijski projekti, saj nas "samo jedrska elektrarna ne bo rešila, zmanjšati bomo morali tudi potrebo po virih".
