Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Štrukelj je na novinarski konferenci pred svetovnim dnevom učiteljev, ki ga zaznamujemo v soboto, spomnil na besede evropskega komisarja za izobraževanje Tiborja Navracsicsa. Ta je na drugem evropskem vrhu o izobraževanju septembra poudaril, da se izobraževanje v Evropi vrača na vrh politične agende. Kot ključna nosilca v sistemu vzgoje in izobraževanja je komisar izpostavil učiteljico in učitelja, ki morata ob ustrezni plači biti deležna tudi ustreznega spoštovanja.
Za Slovenijo po Štrukljevi oceni to ne velja. Opomnil je na besede premierja Marjana Šarca na četrtkovi podelitvi nagrad na področju šolstva, češ da manjka spoštovanja do učiteljev in da mora ta poklic zopet postati cenjen. A kot je dejal Štrukelj, lahko največ za ugled učiteljskega poklica naredi prav vlada s tem, da ga primerno ovrednoti. Predsednika vlade je zato pozval, naj "preide od lepih besed k dejanjem". Podatki po njegovih besedah namreč kažejo, da je vrednotenje tega poklica med najnižjimi med primerljivimi poklici v javnem sektorju, za katere je potrebna visoka izobrazba.
Štrukelj se je posebej zavzel tudi za več mladih učiteljev, k čemur nagovarja tudi geslo ob letošnjem svetovnem dnevu učiteljev. Zadnje poročilo OECD Pogled na izobraževanje namreč kaže, da se delež mladih učiteljev zmanjšuje. Delež učiteljev, starejših od 50 let, se je v zadnjem desetletju v povprečju povečal za pet odstotkov, v Sloveniji in še nekaterih drugih državah OECD pa celo za 13 odstotkov ali več. Če se bodo takšni trendi nadaljevali, bomo imeli 10 ali 15 let dramatične težave z zagotavljanje ustrezno usposobljenih in kakovostnih mladih učiteljev, je opozoril.
Delo učitelja je sicer zahtevno in odgovorno ter ne prinaša izrazitih napredovanj. Vendar pa je med glavnimi razlogi za takšen trend Štrukelj izpostavil prav vse slabše vrednotenje poklica, sploh v Sloveniji. Začetne plače so pod povprečjem primerljivih držav v OECD in država bi morala začetek kariere ustrezneje ovrednotiti, je prepričan.
Prav tako Slovenija zaostaja za povprečjem OECD po deležu sredstev, ki jih namenja za izobraževanje. "Politični razred v Sloveniji ne razume, da je za majhno državo to ključnega pomena," je pripomnil Štrukelj. Medtem ko se je v Evropi trend marginalizacije učiteljskega poklica obrnil, pa se pri nas "kljub prijaznim besedam predsednika vlade zdi, da ostajamo zgolj pri besedah".
Glavni tajnik Sviza je pozval tudi k podpori staršev pri utrjevanju javnega izobraževalnega sistema". Obenem pa je opozoril, da bi morebitna izenačitev financiranja javnih in zasebnih osnovnih šol ogrozila osnovni koncept izobraževanja, opredeljen v Beli knjigi o izobraževanju iz leta 1995 - da je javno izobraževanje nosilec izobraževanja v državi, zasebno pa ga dopolnjuje. Kot je izpostavil, bi lahko vprašanje, ali ta koncept še drži, lahko "v končni instanci" preverili tudi na referendumu.
