Poslanka SAB Maša Kociper je namreč premierja vprašala, ali podpira predlagano novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanje, ki jo je pripravilo ministrstvo za izobraževanje in spreminja način financiranja zasebnih osnovnih šol.
Šarec je odgovoril, da sta bili glede tega predlagani dve osnovni rešitvi. Prva je rešitev ministrstva, ki predvideva 100-odstotno financiranje obveznega dela javnega programa, financiranja razširjenega dela javnega programa pa ne predvideva. Druga pa je rešitev desnega političnega pola, ki predlaga 100-odstotno financiranje obeh delov javnega programa. Za nobeno od rešitev večine ni, je dejal.
Tudi zato mu je žal, da na odboru DZ za izobraževanje ni bilo podprto dopolnilo LMŠ, po katerem bi država obvezni del programa financirala v celoti, razširjenega pa bi financirala delno (okoli 25 odstotkov). Z dopolnilom so želeli po Šarčevih besedah osnovni člen novele na odboru pustiti odprt, da bi lahko pozneje v pogovorih dosegli kompromis. A odbor dopolnila ni podprl, člen je zaprt in tako predvideva rešitev, kot jo je že v osnovi predlagalo ministrstvo.
Na vprašanje Kociprove, ali se premier zavzema, da v DZ sprejmejo predlog ministrstva, Šarec ni odgovoril neposredno. "Glede na to, da zakon predlaga 100-odstotno financiranje obveznega programa, verjamem, da bo s tem zadoščeno ustavni odločbi, kot to pravi minister. Mi je pa žal, da nismo odprli nove razprave in dosegli kompromisa," je dejal. Sam se sicer ne zavzema za to, da bi bila oba dela programa financirana v celoti, saj če bi se, "bi verjetno predlagali tak zakon".
Če bo predlagana novela sprejeta, Šarec meni, da zadeva s tem še ne bo končana, ampak bo zakon verjetno deležen nove presoje ustavnega sodišča. Na sploh meni, da gre za zapleteno vprašanje. "Trenutna vladna koalicija ima pet partnerjev. V prejšnjem mandatu so bile tri vladne partnerice, pa jim vseeno ni uspelo rešiti te težave," je ponazoril težavnost.
Poslanko je še zanimalo, kakšno mnenje ima predsednik vlade o slovenski javni šoli. Ta je po Šarčevem mnenju dobra, a ji manjka predvsem spoštovanje učiteljev, tudi starši bi ji morali bolj zaupati in "prenehati hoditi do fakultet z otroki". Šola je namreč stvar učitelja in učenca, je dejal. Slovenska šola bi po mnenju predsednika vlade morala dati tudi več poudarka slovenski zgodovini, zlasti osamosvojitvi, "da bodo otroci vedeli, v kateri državi živijo in zakaj je ta država sploh nastala".
