Predlog je v javno razpravo poslalo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, z njim pa naj bi uresničilo več let staro odločbo ustavnega sodišča o financiranju javnih programov v zasebnih osnovnih šolah.
Po predlogu bi država zasebnim osnovnim šolam za izvajanje obveznega javnega programa zagotavljala 100 odstotkov sredstev, razširjeni javni program pa ne bi bil več financiran. Slednje pa ne bi veljalo za tiste, ki so že vpisani v zasebne osnovne šole in tiste, ki bodo vanje vpisani v naslednjem šolskem letu. Za slednje bi država obvezni javni program financirala v celoti, razširjeni javni program, ki npr. vključuje jutranje varstvo in popoldansko bivanje, pa v višini 85-odstotkov. Predlog tudi zaostrujejo pogoje za pridobitev javne veljavnosti. Posebnega programa, s katerimi zasebne šole zasledujejo svoje partikularne interese, država tako kot do zdaj ne bi financirala.
Po navedbah ministrstva za izobraževanje predlog sledi ustavni odločbi o financiranju zasebnih šol. V slednji je ustavno sodišče konec leta 2014 ugotovilo, da je zgolj 85-odstotno financiranje javnih programov v zasebnih osnovnih šolah neustavno, zakonodajalcu pa naložilo, naj neustavnost odpravi tako, da bodo omenjeni programi v zasebnih osnovnih šolah financirani enako kot v javnih šolah, to je 100-odstotno.
Predstavniki šestih zasebnih osnovnih šol so ministra za izobraževanje te dni pozvali k sestanku, na katerem bi skupaj oblikovali rešitev za uresničitev ustavne odločbe glede financiranja zasebnih šol. V pismu so namreč ministra opozorili, da je predlog v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča, ker zmanjšuje sofinanciranje zasebnih šol, namesto, da bi ga zviševal, s čimer bi lahko spodbudil prav tisto, kar želi preprečiti: elitizem in dodatno razslojevanje družbe.
Poudarili so, da ustava zagotavlja brezplačno osnovno šolstvo ter svobodo pri izbiri med javno iz zasebno osnovno šolo, pa tudi svobodo pri ustanavljanju zasebnih šol.
