Z EIC, ki bo po sedanji pilotni fazi med letoma 2021 in 2027 deloval v okviru programa EU za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, naj bi dosegli to, da bi se evropska znanstvena odkritja v čim večjem obsegu preoblikovala v podjetniške priložnosti za rast.
Mnoge države - tudi Slovenija - so namreč uspešne pri inoviranju, manj uspešne pa pri prenosu teh inovacij v industrijsko prakso. Eden od razlogov je pomanjkanje finančnih sredstev za to t. i. pilotno fazo, kar naj bi rešil prav EIC.
Od leta 2017, ko je komisija začela pilotno fazo EIC, je skupno financiranje v višini več kot 730 milijonov evrov koristilo 1276 inovativnim projektom v Evropi. Komisija predlaga, da se EIC v okviru programa Obzorje Evropa za obdobje 2021-2027 nameni 10 milijard evrov.
Instrument namerava predstaviti v vsaki državi posebej, za prvo predstavitev pa je izbrala Slovenijo. Pri tem se je povezala s Slovenskim gospodarskim in raziskovalnim združenjem (SBRA), ki deluje v Bruslju. Predstavitev so pripravili v obliki konference, ki jo danes gosti ljubljanska ekonomska fakulteta.
Kot je na njej poudaril predsednik uprave SBRA Draško Veselinovič, so disruptivne inovacije tiste, ki spreminjajo poslovne modele in Evropo postavljajo ob bok ostalim velesilam. Pobudo Evropske komisije za sodelovanje SBRA vidi tudi kot priznanje Bruslja, "da smo tisti zvezni člen med Brusljem in Slovenijo, ki lahko tako v vsebinskem kot tudi finančnem smislu odločilno pomaga pri pridobitvi nepovratnih evropskih sredstev".
Da je prostor za izboljšave na področju inovacij tudi pri spodbudah inovatorjem, je dejal tudi vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič. Sredstva za raziskave in razvoj bi morali po njegovem mnenju na splošno okrepiti, kar velja tudi za nacionalne proračune.
Za povečanje sredstev za raziskave in razvoj se je zavzel tudi minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Iztok Purič. "Ustvarjalni posamezniki, ki znajo svoje ideje spremeniti v poslovne priložnosti, so pomembna gonilna sila razvoja. Ne le v gospodarstvu, temveč tudi na drugih področjih," je poudaril ter zagotovil, da so si v podpori inovacijskemu sistemu enotni z ministrstvoma za izobraževanje, znanost in šport ter za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Minister za izobraževanje Jernej Pikalo se je strinjal, da učinkovito povezovanje akademske sfere, gospodarstva in ostalih relevantnih deležnikov ostaja izziv. Osredotočil se je tudi na digitalizacijo in izpostavil predvsem njeno dvojnost. "Digitalizacija lahko zoži ali razširi vrzel v družbi," je opozoril.
Na dogodku, ki se ga udeležuje več visokih predstavnikov Evropske komisije, bo mogoče prisluhniti več predstavitvam primerov dobre prakse, ves dan pa bodo potekali tudi sestanki med podjetji in drugimi udeleženci konference.
