Glede ugodnosti, ki jih bodočim steklarjem ponuja Steklarna Rogaška, je Mateja Cverlin iz kadrovske službe podjetja za STA povedala, da dijakom v prvem letniku nudijo 250 evrov nagrade za vajeništvo, v drugem 300 evrov in v tretjem letniku 400 evrov. Poleg tega dobijo tudi štipendije, ki se mesečno gibljejo med 200 in 270 evrov. Prav tako jim steklarna zagotavlja potrebno zaščitno opremo, malico, povrnejo jim tudi potne stroške.
Cverlinova je še dejala, da bodo letos zaposlili šest deklet, ki so se izobraževale v programu steklar, delale pa bodo na področju brušenja stekla. Lani so zaposlili na področju pihanja stekla 18 novih delavcev, na področju brušenja pa 13.
Kot je za STA pojasnila ravnateljica šolskega centra Dubravka Berc Prah, bi po normativih v program tehnik steklarstva lahko sprejeli 28 dijakov, v program steklar pa 26. "Ker to niso množično obiskani programi, je to veliko število dijakov. Mladi se ne glede na ugodnosti, ki se ponujajo za poklic steklarja na trgu dela, se ne odločajo masovno za izobraževanje v tem programu. Z oddelkom tehnik steklarstva ni nobenih težav, saj ga z lahkoto napolnimo, medtem ko je to na področju triletnega programa steklar mnogo težje," je dejala ravnateljica.
Postregla je tudi s podatkom, da so lani v program tehnik steklarstva vpisali 12 dijakov, v program steklar pa šest mladih. Po njenih besedah imajo nekaj dijakov tudi s Hrvaške, za njih pa slovenščina ni prehuda ovira. Ne glede s katerega govorno-jezikovnega področja prihajajo dijaki, pa jim center omogoča brezplačen tečaj slovenščine. Na šoli potem opravijo test, s katerim preverijo, kako so dijaki napredovali pri slovenščini, in če izkažejo poznavanje slovenščine na ravni A2, lahko nadaljujejo izobraževanje brez večjih težav.
Če pa ne izkažejo tega znanja, potem dijaki dobijo dodatne ure tečaja slovenščine, imajo tudi možnost prilagoditve v prvem ocenjevalnem obdobju. Pri predmetih za katere ne morejo dobiti ocene zaradi jezikovne ovire, kot so slovenščina, geografije in zgodovina, dijaki v prvem polletju niso ocenjeni, ampak šele v drugem polletju, ko dobijo oceno za nazaj, je dejala Berc Prahova.
Dodala je, da v sklopu centra deluje tudi dijaški dom. Po njenih besedah so imeli največji vpis v program steklar v 70. letih prejšnjega stoletja, saj so bili takrat edina šola v nekdanji Jugoslaviji, ki je izobraževala za ta poklic. Takrat so imeli dijake iz Srbije, BiH, cela dva dijaka so imeli tudi iz Ruande. Po osamosvojitvi Slovenije pa je vpis v program steklar začel upadati, v šolskem letu 2014/2015 pa sploh niso imeli vpisanega nobenega dijaka.
"Potem smo s pozitivnimi prijemi, ko je Steklarna Rogaška začela ponujati štipendije, interes mladih za poklic steklar znova obudili, tako da imamo v tekočem šolskem centru 51 šolajočih se mladih v programu tehnik steklarstva in šest v programu steklar-vajenec," je dejal Berc Prahova.
Na vprašanje, zakaj se mladi pogosteje ne odločajo za poklic steklarja, je ravnateljica odgovorila, "da je osnovna percepija v naših glavah zgrešena, saj se mlade usmerja stran od fizičnega dela, pri tem pa se pozablja, da je steklo material prihodnosti". Steklarjev ne primanjkuje le v Sloveniji, ampak tudi v Evropi in svetu, je opozorila.
Po navedbah Berc Prahove so se pogoji dela za steklarje v zadnjem času precej izboljšali, tako imajo steklarji na voljo vodno hlajenje s pršenjem, z namenom hlajenja zraka v okolici peči, steklopihalcem pa ni treba več svojega dela opravljati stoje, ampak lahko sedijo.
