Kot je okoli 170 zbranim udeležencem iz regijskega gospodarstva in javnih ustanov med drugim dejal rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič, so bili v zadnjih nekaj letih priča ugodnemu razvoju, ki je tudi posledica potencialov povezovanja, ki so jih znali združiti za uresničevanje ambicioznih ciljev.
"Današnji dogodek je le eden v vrsti prepotrebnih, ki so namenjeni iskanju sinergij, saj lahko le tako dosežemo zastavljene cilje, ki izstopajo iz povprečja. Slovenija kot majhna in, kot si želimo, čim bolj uspešna država v evropskem in svetovnem merilu, seveda ne sme biti zadovoljna s povprečjem," je dejal Kačič.
Izstop iz povprečja pa je po njegovih besedah mogoč samo na en način - z uporabo znanja in organiziranjem družbe tako, da bo to znanje v čim večji meri lahko izkoriščeno za skupno dobro in za uspehe posameznikov, ki z drznimi idejami uresničujejo svoje sanje in sanje celotne družbe za čim uspešnejši razvoj.
Dogodka se je udeležila tudi vršilka dolžnosti direktorice direktorata za znanost na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Meta Dobnikar, ki je med drugim dejala, da je tovrstno sodelovanje med znanostjo, izobraževanjem in gospodarstvom še kako potrebno. Gre namreč za trikotnik znanja, ki je bil kot pomemben del razvoja vsake družbe znanja prepoznan že v leta 2011 sprejeti strategiji, ki pokriva področje raziskav in inovacij.
Ker se omenjena strategija leta 2020 izteka, je Dobnikarjeva danes dejala, da je bila ta zastavljena zelo drzno in z visokimi cilji, pot do njenega uresničevanja pa je bila včasih precej zavita. Zato še vedno nista bila implementirana vsaj dva ukrepa, ki bi dodatno pripomogla k njenemu uresničenju, predvsem ustrezno financiranje raziskovalne dejavnosti in ustrezne zakonodajne podlage.
"Če prav razumem trenutne okoliščine, sta oba dva predpogoja tik pred vrati, zato verjamem, da bomo s podporo vseh deležnikov, bomo ta dva koraka uresničili najpozneje v naslednjem letu. S tem bomo lahko pripravili novo strategijo, ki bo še bolj drzna in s še višjimi cilji," je še optimistično napovedala.
V nadaljevanju dogodka so med drugim predstavili nekatere uspešne primere sodelovanja univerze in gospodarstva. Eno takih je tudi med Centrom za ekonomijo transporta na fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo ter podjetjem Pipistrel. Kot je povedal prvi izmed 74 inženirjev v tem podjetju Vid Plevnik, z mariborsko univerzo sodelujejo že od leta 2014.
Po besedah vodje omenjenega centra Stanislava Božičnika, delujejo deset let in imajo trenutno šest polno zaposlenih, sodelujejo pa pri projektih v skupni vrednosti 20 milijonov evrov. "Pri projektih res sodelujemo interdisciplinarno. Vključujemo namreč tudi kolege iz drugih fakultet, zato se lahko lotevamo zelo kompleksnih projektov," je dejal Božičnik.
Na področju krožnega gospodarstva strojna fakulteta oziroma njen center za senzorsko tehniko trenutno sodeluje pri projektu ajdovskega tekstilnega podjetja Tekstina. Kot je povedala vodja centra Aleksandra Lobnik, skušajo iz tekstilnih odpadkov pridobivati nove surovine in nadgraditi tehnologije za obdelavo embalaž. Že naslednji mesec bodo v Mariboru postavili prvo demonstracijsko linijo, ki bo omogočala obdelovanje do sto ton odpadkov in bo prva takšna v Evropi.
Kemijska fakulteta pa po besedah vodje laboratorija za fizikalno kemijo in kemijsko termodinamiko Urbana Brena na področju naravnih spojin sodeluje s podjetjem Sanofarm.
