Državna komisija za splošno maturo ob objavi letošnjega poročila splošne mature opozarja na strmo padanje števila splošnih maturantov. Medtem ko jih je bilo leta 2007 9465, se je to število letos spustilo na 6147 in doseglo 65 odstotkov števila iz leta 2007. Tudi minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo se je po navedbah komisije zavzel za ureditev sistema "vrednotenja splošne in poklicne mature na način, ki bo onemogočal sedanje anomalije".
Po drugi strani, kot so pojasnili, narašča število poklicnih maturantov z dodatnim izpitom splošne mature, ki jim omogoča vpis na univerzitetne študijske programe. Če se bo to nadaljevalo s trendom rasti zadnjih nekaj let, bo delež poklicnih maturantov po navedbah komisije že leta 2022 dosegel 50 odstotkov populacije maturantov splošne gimnazije, leta 2028 pa bosta skupini številčno izenačeni.
V komisiji se zato sprašujejo, kako je mogoče, da je vpis na univerze v nasprotju z zakonom o visokem šolstvu omogočen poklicnim maturantom na skoraj vse smeri študija. Poudarili so, da ne nasprotujejo odprtosti vpisa za sposobne dijake poklicnega in strokovnega izobraževanja, a le v skladu z zakonom in osnovnim ciljem poklicne mature: doseganje standardov znanj ter usposobljenost za visokošolski študij.
Kaj država s tem sporoča svojim državljanom, da doseganje zahtevnejših standardov splošne izobrazbe ni vrednota, da se za visoko izobrazbo ni treba potruditi in da je v življenju pomembno izbirati bližnjice? Tisti, ki kljub temu izberejo zahtevno pot, prav zaradi izrojenih vrednot po mnenju komisije raje poiščejo bolj spodbudno okolje v tujini.
"Če odgovorni menijo, da množica dijakov tudi z opravljeno poklicno maturo izkazuje usposobljenost za univerzitetni študij in se lahko vpiše na večino univerzitetnih študijskih programov, naj to zapišejo v zakonih o maturi ter o visokem šolstvu," so navedli.
Državna komisija za splošno maturo nikakor ne dvomi v smiselnost poklicne mature, pričakuje le, da se jasno govori o različnem namenu in s tem tudi o različnosti dveh matur v Sloveniji ter da se predpisi, strokovni okviri in razlike upoštevajo, so zapisali.
Komisija je predlagala, naj se doseže zavezujoč dogovor o zagotavljanju vpisa na univerzo v skladu z zakonom, o primerljivosti doseganja standardov znanja poklicnih maturantov za univerzitetni študij, zagotavljanju večje objektivnosti ocenjevanja internega dela splošne mature in o uvedbi višje ravni pri vseh predmetih, ki je nujna predvsem zaradi boljših kandidatov.
