Sodobno življenje ob vsem dobrem prinaša vrsto težav in otroci danes nimajo bolj enostavnega odraščanja, so poudarili v ZPMS na današnji novinarski konferenci v Ljubljani. V tehnološko zapletenem svetu je prehod od otroštva v odraslost vse bolj težak in za mlade vse bolj stresen, ugotavljajo.
To kažejo tudi podatki TOM telefona, ki deluje pri zvezi. Vse več zastavljenih vprašanj na telefonu za otroke in mladostnike, ki v novembru obeležuje 28 let delovanja, je povezanih prav z internetom in nasiljem, ki se pojavlja na njem, je povedal predsednik TOM telefona Albert Mrgole.
Tehnologija po njegovih besedah omogoča mladim uporabo dobrin, ki presegajo njihove zmožnosti obvladovanja vseh negativnih učinkov, ki jih prinašajo s seboj. "Gre za škodo, ki jo lahko ta tehnologija povzroči v mentalnem razvoju," je opozoril.
Otroci na začetku pubertete in mladi po njegovih besedah želijo pripadati določeni družbeni skupini in se sprašujejo, kakšna je njihova vrednost v tej skupini. A cena, ki jo zahtevajo nekateri v tej skupini, lahko tudi presega mejo, ki je za otroka in mladega še varna, je izpostavil.
Žrtve nasilja na spletu so po njegovem opozorilu v veliki stiski in podpora staršev je pri tem zelo pomembna. Mladi ob uporabi te komunikacije namreč izgubijo občutek, kaj je človeško. "Niso več odgovorni niti za svoje besede niti dejanja," je pojasnil. Starši dajejo otrokom po njegovih besedah v roke naprave, ki so zanje preveč zahtevne.
"Kadar se znajdejo v stiski, se zatečejo v virtualni svet, kjer pa niso v stiku s svojimi občutki," je dejal. Po njegovih besedah so "kakor v velikem trgovskem centru, kjer begajo od izdelka do izdelka in ne vedo, po kaj so prišli".
Starši naj imajo varen stik z otrokom, da se bo lahko zatekel k njim, ko bo v stiski, je svetoval. "Starši, ki otroka kaznujejo in nagrajujejo glede na njegove doseže v šoli, izgubljajo stik z njim," je posvaril. Sam vidi še veliko potenciala v tem, kako starše naučiti, da otroku pomenijo zatočišče.
Pomen varne rabe interneta so izpostavili tudi predstavniki partnerjev v projektu Center za varnejši internet Slovenije - fakultete za družbene vede v Ljubljani, zavoda Arnes in Mladinsko informativno svetovalno središče Slovenije (MISSS).
V zavodu Arnes po besedah Maje Vreča pripravljajo številne projekte in delavnice. Ko pa vsa preventiva odpove, je svetovala prijavno točko si-cert, "ki pomaga".
MISSS je v okviru Centra za varnejši internet s skupino mladih pripravilo mobilni in spletni bonton. Poleg tega je Tanja Novakovič izpostavila spletno aplikacijo za prvo pomoč pri spletnemu nasilju, ki jo je sicer razvila nemška skupina mladih.
Marko Puschner s fakultete za družbene vede pa je spomnil na točko ozaveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav safe.si, ki med drugim svetuje, kako varno uporabljati internet.
