Letošnje poročilo Evropske komisije, ki preverjajo, kako članice sledijo ciljem, zadanim na področju izobraževanja in usposabljanja do leta 2020, je sicer dalo glavni poudarek vprašanju, kako si članice prizadevajo uresničevati cilje, zastavljene pri državljanski vzgoji in njenem pomenu za spodbujanje angažiranosti, vključevanja in razumevanja državljanskih pravic. Komisija na tem področju ugotavlja napredek, kot tudi, da si članice dovolj prizadevajo, da bi mladi razumeli delovanje evropskih demokracij in institucij ter vrednote, na katerih sloni EU.
Poročilo med drugim ugotavlja, da so države naredile dodaten napredek pri uresničevanju ciljev, povezanih z reformami in modernizacijo izobraževalnih sistemov, vendar pa med njimi še vedno obstajajo tudi razlike, zato izpostavlja potrebo po dodatnih reformah. Slednje velja zlasti za osnovna znanja, kot so branje, pisanje in računanje, je zapisalo v sporočilu predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, ki povzema poročilo.
Pri deležu mladih, ki predčasno opustijo šolanje, poročilo ugotavlja, da je ta delež leta 2017 padel na 10,6 odstotka, kar je blizu cilju 10 odstotkov za leto 2020. Povečal se je delež oseb s pridobljeno terciarno izobrazbo, na 39,9 odstotka, kar je ravno tako blizu cilju 40 odstotkov leta 2020.
Že zdaj pa je nekoliko nad ciljem delež vključenosti otrok, starih vsaj štiri leta, v predšolsko vzgojo in varstvo. Delež teh otrok je 95,5 odstoten, cilj do leta 2020 pa je 95 odstotkov.
Glede financiranja poročilo ugotavlja, da so države EU leta 2016 izobraževanju namenile 10,2 odstotka javnih sredstev, kar je pol odstotka več kot leto prej. Vendar pa mnoge države izobraževanju še vedno namenjajo manj kot pred gospodarsko krizo, ugotavlja poročilo.
Za Slovenijo poročilo navaja, da je po dveh letih padanja lani izobraževanju namenila za 1,9 odstotka več sredstev kot leto pred tem. Slovenija tudi sicer za izobraževanje in usposabljanje še vedno namenja več, kot znaša povprečje EU.
Glede državljanske vzgoje poročilo ugotavlja, da je v slovenskem izobraževalnem sistemu dovolj dobro navzoča, kar da se odraža tudi v dobrem državljanskem znanju in vedenjskimi navadami med mladimi. Slovenija je še naprej uspešna tudi pri preprečevanju osipa v šolah, saj je leta 2017 v Sloveniji šolanje predčasno opustilo 4,3 odstotka mladih, medtem ko je povprečje EU 10,6 odstotka.
Je pa slabša pri vključenosti otrok v predšolsko vzgojo in varstvo, saj je bilo v vrtce lani vključenih 90,9 odstotka otrok, medtem ko je povprečje EU 95,3 odstotka. Da pa Evropska komisija ugotavlja, da Slovenija na tem področju uvaja nekatere reforme. Uspešno je izvedla tudi reformo financiranja terciarnega izobraževanja, pri čemer pa so obsežnejše reforme zastale zaradi volitev, navaja poročilo.
