c S

Evropska komisija za večjo učno mobilnost

22.05.2018 17:00 Bruselj/Ljubljana, 22. maja (STA) - Evropska komisija je danes sprejela nove pobude za krepitev vloge mladinskih, izobraževalnih in kulturnih politik. Cilj novih pobud je denimo večja učna mobilnost in več priložnosti za izobraževanje v EU, so sporočili iz Bruslja.

Komisija z novim nizom ukrepov, med drugim z novo strategijo za mlade in novo agendo za kulturo, nadaljuje prizadevanja za oblikovanje evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025, za okrepitev kulturne razsežnosti EU in večjo udeležbo mladih.

Cilj novih pobud je poleg povečanja učne mobilnosti in števila priložnosti za izobraževanje v EU tudi opolnomočiti mlade zlasti tako, da bi jih spodbudili k sodelovanju v javnem in demokratičnem življenju. Želijo pa tudi, da bi izkoristili potencial kulture za družbeni napredek in gospodarsko rast v Evropi.

Podpredsednik Evropske komisije, pristojen za delovna mesta, rast, naložbe in konkurenčnost, Jyrki Katainen je dejal, da se novi niz pobud osredotoča na učno mobilnost, mlade, predšolsko vzgojo, učenje tujih jezikov in kulturo, ki so pomembni gradniki za prihodnost Evrope.

Danes predstavljeni sveženj vključuje strategijo za mlade za obdobje 2019-2027, namenjeno opolnomočenju mladih v Evropi in krepitvi njihove vloge pri oblikovanju politik EU. Prav tako obsega predloge za priporočila sveta o visokokakovostnih sistemih predšolske vzgoje in varstva, o avtomatičnem vzajemnem priznavanju diplom in učnih obdobij v tujini in o izboljšanju poučevanja in učenja jezikov.

Namen nove agende za kulturo za ozaveščanje o skupni raznoliki evropski dediščini pa je izkoristiti potencial kulture za oblikovanje bolj vključujoče in pravičnejše EU.

V okviru danes napovedanih pobud se delo nadaljuje tudi v zvezi z drugimi vidiki razvoja evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025. V krovnem sporočilu Za močnejšo Evropo so opisani načrti za evropsko študentsko izkaznico. Uvedli naj bi jo do leta 2021.

Sporočilo poudarja tudi tekoče delo v sodelovanju z državami članicami in izobraževalnim sektorjem pri razvoju evropskih univerz. Evropske univerze, tj. mreže, v katere se po pristopu od spodaj navzgor povezujejo obstoječe univerze, bodo spodbudile čezmejno sodelovanje prek dolgoročnih institucionalnih strategij. Komisija namerava v letih 2019 in 2020 v okviru programa Erasmus+ izvesti pilotne projekte, preden se bo pobuda leta 2021 začela izvajati v celoti.

Prvi rezultati raziskave Eurobarometer, objavljeni danes, kažejo, da več kot devet od desetih vprašanih v vseh državah meni, da bi bilo koristno, da se študentom v okviru mrež evropskih univerz omogoči sodelovanje z ljudmi iz drugih držav pri inovativnih projektih.

Voditelji držav in vlad so lani na socialnem vrhu v Göteborgu razpravljali o izobraževanju, usposabljanju in kulturi. Temu so sledili sklepi Evropskega sveta s pozivom, naj države članice, svet in komisija nadaljujejo delo v zvezi z agendo, o kateri so razpravljali v Göteborgu.