Evropsko sodišče je namreč ugotovilo kršitev pravice do poštenega sojenja, ker upravno sodišče Mirovnemu inštitutu, ki se je pritožil zaradi zavrnitve na razpisu ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ni omogočilo ustne obravnave.
Kot so spomnili v odzivu za STA, so, potem ko je bil njihov predlog raziskovalnega programa zavrnjen na javnem razpisu, zahtevali, da o zadevi odloči upravno sodišče. S tožbo so uspeli, a je pristojno ministrstvo ponovno izdalo povsem enako odločbo kot prvič. "Ko smo zoper drugo odločbo ministrstva ponovno zahtevali sodno varstvo, pa je upravno sodišče (brez glavne obravnave in možnosti, da bi predlagali zaslišanje prič) odločilo diametralno nasprotno, pri čemer je slepo sledilo argumentom ministrstva," je zapisala Neža Kogovšek Šalamon z Mirovnega inštituta.
Zato se jim je, kot je še zapisala, zdelo logično, da bi o tem moralo kaj reči vsaj vrhovno sodišče, če ne tudi ustavno. "Vendar se to ni zgodilo. Ostali sta nam dve popolnoma različni sodbi v eni sami zadevi, višje instance pa so se odločanju izognile," je poudarila. Ker se jim je to z vidika načela pravne varnosti zdelo nesprejemljivo, so se odločili za pritožbo na evropsko sodišče.
Pritožba se jim je zdela pomembna tudi v širšem smislu, saj upravno sodišče sodi o številnih zadevah tudi s področja človekovih pravic. "Nesprejemljivo je, da odloči dvakrat popolnoma različno ter da nobena druga instanca o tem nato ne reče ničesar," je še opozorila Kogovšek Šalamonova. Dodala je, da gre za širši problem, ki ga velja nasloviti s strukturnimi ukrepi, zato da bi se slovenski sistem sodnega varstva še okrepil.
O osnovnem vprašanju, torej o vprašanju koncesije za raziskovalni program, pa evropsko sodišče ni odločalo. Kot dodajajo na Mirovnem inštitutu, tega programa še vedno nimajo, čeprav si zanj prizadevajo že 15 let. Po zagotovilih Kogovšek Šalamonove ne bodo obupali in si bodo za pridobitev programa prizadevali še naprej.
