Senat Univerze v Mariboru je že na torkovi seji želel razpravljati o omenjeni problematiki, a do tega takrat ni prišlo, ker je Tičar prejel informacije, da naj bi od ustavnega sodišče prejel odgovor na ustavno pobudo glede zakonskih rešitev, ki naj bi mu kljub dejstvu, da se njegov štiriletni mandat izteče šele maja 2019, preprečevala nadaljnje opravljanje funkcije, saj je medtem izpolnil pogoje za upokojitev.
V vodstvu univerze so se zato odločili za danes sklicati skupno sejo obeh organov, za katero so imeli pripravljene tri možne scenarije, odvisne od odločitve sodišča. Vendar ker slednje Tičarja o njegovi pobudi do seje ni obvestilo, so morali člani senata in upravnega odbora, prisotni so bili tudi člani študentskega sveta, poiskati rešitev za to, kdo bo po novem letu imel polna pooblastila za vodenje univerze. Zakonodaja jim namreč ne dovoljuje novega podaljšanja zaposlitve Tičarju.
Skupaj so se zato najprej seznanili, da Tičarju z 31. decembrom 2017 preneha delovno razmerje, zato so peterico prorektorjev s 1. januarjem 2018 in do morebitnega preklica oz. najpozneje do izvolitve novega rektorja pooblastili za vodenje in s tem za normalno poslovanje univerze. Ob tem so sklenili še, da v primeru, če ustavno sodišče sprejme tako odločbo, ki bi imela pozitivne učinke za Tičarja, poskrbijo za izvršitev odločbe in s tem za izognitev morebitnim visokim stroškom zaradi odškodninske tožbe.
Večina razpravljavcev na seji je bila enotna, da gre za univerzo ter vprašanje njene avtonomije in ne za posameznika. Med njimi sta bila tudi nekdanja rektorja Ivan Rozman in Alojz Križman, pri čemer je bil slednji precej bolj radikalen in je predlagal, naj se senat razglasi za nepristojnega, upravni odbor pa odstopi in tako odgovornim da vedeti, kaj si misli o vsem skupaj.
Nasprotnega mnenja je bila le prva sindikalistka Marija Javornik Krečič, proti kateri je Tičar nedavno izgubil sodno bitko zaradi domneve razžalitve. Po njenih besedah ustava sicer univerzi res zagotavlja avtonomijo, a ji ne daje pravice nespoštovanja zakonodaje. Ob tem je še dodala, da je mariborska univerza postala talec nekaterih, ki se z vsemi štirimi oklepajo svojih položajev.
Članu upravnega odbora Univerze v Mariboru Petru Cokanu tudi zdrava kmečka pamet narekuje, da če je nekdo kandidiral na volitvah pod nekimi pravili in dobil mandat za štiri leta, potem se mu tega ne more vzeti po polovici opravljenega dela. Oba organa sta zato danes zakonodajalca s sklepom pozvala, da rektorjev status v prihodnje opredeli kot status funkcionarja in ne več kot javnega uslužbenca.
Tičar je po tistem, ko je vsaj do odločitve ustavnega sodišča izgubil pooblastila, ne pa še dokončno tudi rektorskega položaja, med drugim povedal, da njegova izvolitev pred skoraj tremi leti ni bila samo čast, pač pa je to funkcijo razumel tudi kot zavezo za odgovorno, zavzeto, pošteno in transparentno delo v dobro univerze.
"Z opravljenim delom sem zadovoljen in nanj ponosen. Naša univerza je dobra, saj uživa mednarodni ugled in je pomembno vpeta v gospodarske tokove vzhodne regije, je dejal rektor, ob tem pa dodal, da je težko odgovorno opravljati delo, če je zakonit položaj nenehno postavljen pod vprašaj zaradi določil zakona, ki preprečuje končanje že podeljenega mandata.
"Gre za funkcijo, za katero je treba izpolnjevati tako visoke kriterije kot za nobeno drugo - ne na univerzi ne v državi. Taka funkcija ne sme postati predmet žongliranja, trgovanja ali političnega kupčkanja," je bil ob vsaj začasnem slovesu jasen Tičar.
