V ospredju strategije sta še vseživljenjsko učenje in sodelovanje. Dokument temelji na viziji Slovenije leta 2050, ki so jo javnosti predstavili februarja.
Kot je pojasnila ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj, so v službi vlade za razvoj v več kot letu in pol v projekt priprave vključili na desetine strokovnjakov in stotine posameznikov ter vse resorje. Smerkoljevo najbolj veseli, da so na vladi strategijo sprejeli soglasno in brez pripomb. "Cilj je razbijanje silosov," je dejala in izpostavila potrebo po razmišljanju onkraj meja lastnega vrtička.
Strategija cilja na Slovenijo, v kateri se bo kakovost življenja za vse prebivalke in prebivalce kazala v boljših priložnostih za delo, izobraževanje in ustvarjanje, bolj dostojnem, varnem in aktivnem življenju v zdravem in čistem okolju ter aktivnejšem vključevanju v demokratično odločanje in soupravljanje družbe.
Strateške usmeritve države so vključujoča, zdrava, varna in odgovorna družba, učenje za in skozi vse življenje, visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse, ohranjeno zdravo naravno okolje in visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in učinkovitosti upravljanja. Te strateške usmeritve naj bi dosegli s pomočjo 12 ciljev; za spremljanje njihovega uresničevanja so pri vsakem določeni dva do trije kazalniki uspešnosti, skupno jih je 30.
Ključnih kazalnikov je šest. Tako strategija določa, da naj bi do leta 2030 stopnjo tveganja socialne izključenosti znižali s sedanje 18,4 odstotka na manj kot 16 odstotkov, stopnjo delovne aktivnosti prebivalstva pa dvignili s 70,1 odstotka na več kot 75 odstotkov. Število let pričakovanega zdravega življenja ob rojstvu naj bi dvignili na 64,5 leta za oba spola - leta 2015 je bila ta številka 58,8 leta za moške ter 57,7 leta za ženske.
BDP na prebivalca naj bi do leta 2030 dosegel povprečje EU (danes je pri 83 odstotkih evropskega povprečja). Pri mednarodnem testiranju 15-letnikov na področju matematike, naravoslovja in branja PISA želi Slovenija ostati v zgornji četrtini držav EU, delež obnovljivih virov energije v končni rabi energije pa želi v skladu s strategijo dvigniti z 22 odstotkov na 27 odstotkov.
Vlada se je sredi oktobra seznanila z osnutkom strategije, nato pa je dokument romal v javno razpravo. Danes je imela vlada na mizi končno dopolnjeno in izboljšano verzijo, ki naj bi jo v prihodnjih letih uresničevali prek akcijskih načrtov. Prvega želi ekipa Smerkoljeve pripraviti še pred iztekom mandata aktualne vlade.
Eden ključnih instrumentov za uresničevanje strategije je sicer državni proračun. Kot je poudarila finančna ministrica Mateja Vraničar Erman, smo s strategijo dobili kvantificirane cilje, ki bodo predstavljali ključno smer za nadgradnjo programskega načrtovanja državnega proračuna in javnih financ kot celote. V tem kontekstu je danes vlada sprejela ne le strategijo razvoja, ampak tudi novelo zakona o javnih financah, je pojasnila.
Nad izvajanjem strategije bo bdel Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Direktor Umarja Boštjan Vasle je napovedal, da bodo že spomladi prihodnje leto pripravili prvo poročilo, ki bo naslovilo trenutne razmere na posameznih področjih ter priporočila za prihodnje.
Vasle je sicer izpostavil dva ključna pozitivna vidika nove strategije: prvi je ta, da dokument uravnoteženo poudarja tako ekonomski kot tudi socialni in okoljski del razvoja. Drugi pa je dejstvo, da strategija nadaljuje delo na dveh ključnih področjih, ki jih redno poudarja tudi Umar: izboljšanje produktivnosti ter vprašanje demografije, je dodal.
Strategija je, brez upoštevanja stroškov delovnih ur, stala 16.000 evrov, je še pojasnila Smerkoljeva.
