Svoje poenoteno stališče so glede novega raziskovalnega zakona danes predstavili direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo Tamara Lah Turnšek, direktorja Kemijskega inštituta in Instituta Jožef Stefan (IJS) Gregor Anderluh in Jadran Lenarčič, rektorja ljubljanske in novogoriške univerze Igor Papič in Danilo Zavrtanik ter predsednik Inženirske akademije Slovenije Stane Pejovnik.
Zakon sploh ni dodelan, ni bil nikoli prediskutiran niti v delovni skupini niti v širši strokovni javnosti, med raziskovalci in uporabniki, je dejal Lenarčič. Zakon ne naslavlja ključnih problemov slovenske znanosti, njene mednarodne konkurenčnosti in povezovanja z gospodarstvom ter vpeljuje rešitve, ki gredo po njihovem mnenju v napačno smer, je pojasnil Lenarčič, ki je v imenu inštitutov predstavil poenoteno stališče.
"Gre za etatizacijo raziskovalnih organizacij, saj se spreminja imenovanje direktorjev, ki naj bi jih imenovala vlada, kar je korak nazaj," je poudaril. Dodal je, da se ukinja financiranje programov raziskovalnih skupin, ki s 60 odstotki predstavlja glavni steber nacionalnega financiranja znanosti. Spreminja ga v institucionalno financiranje na način, ki ima lahko "poguben vpliv na kakovost in mednarodno konkurenčnost raziskovalne in razvojne dejavnosti".
Prav tako nov raziskovalni zakon po navedbah znanstvene in visokošolske sfere ne omenja investicij v raziskovalno infrastrukturo, najslabše je to, da zmanjšuje avtonomnost raziskovalnim organizacijam in povečuje vpliv politike na izvajalce dejavnosti. "To se predvsem nanaša na način imenovanja direktorjev raziskovalnih zavodov, v besedilu je preveč napak, ostankov starih besedil, nedoslednosti," je dodal Lenarčič, ki je zakon označil za "prazno satovje".
Lah Turnškova se strinja z omenjenimi stališči, a je hkrati kot predsednica sveta za znanost in tehnologijo spomnila, da so sprva želeli združiti oba zakona, visokošolskega in raziskovalnega, ki bi urejal raziskovalno dejavnost na vseh inštitucijah, tudi v gospodarstvu. "To je bilo zavrnjeno, zakon, ki je pred nami, ni usklajen z visokošolskim zakonom," je pojasnila Lah Turnškova, ki ne verjame, da bodo na decembrski seji sveta zakon potrdili.
Da sedanje besedilo ne sledi raziskovalni resoluciji 2011-2020, so prepričani tudi v Inženirski akademiji Slovenije. Njen predsednik Pejovnik je dejal, da zakon potrebuje temeljito prenovo in podporo raziskovalne sfere, gospodarstva in drugih uporabnikov.
Anderluh je opozoril na pomen institucionalnega financiranja, ki v predlogu zakona ni podrobno razdelano, pogreša tudi vprašanje evalvacij programskih skupin.
Univerze želijo en zakon, ki bo urejal poenoteno področje visokega šolstva in znanstveno-raziskovalne dejavnosti. "Na univerzi delujejo oboji, tako raziskovalci kot visokošolski učitelji, zato ti dve dejavnosti ne moremo ločevati," je bil jasen rektor ljubljanske univerze Papič.
Rektorju novogoriške univerze Zavrtaniku pa se grozljivo zdi izgubljati čas z dokumentom, ki je "milo rečeno neprimeren". Poudaril je, da besedilo kaže na to, da pisci niti približno ne vedo, kako funkcionira znanstveno-raziskovalna sfera in vnašajo rešitve, ki so se v preteklosti izkazale za neprimerne.
Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) je, kot so sporočili za STA, po pregledu predloga zakona ministrstvu posredovala 16 pripomb in predlogov. Menijo, da je treba jasno opredeliti pristojnost agencije pri raziskovalni dejavnosti zlasti z vidika, da predlog ureja poleg raziskovalne tudi razvojno dejavnost, hkrati pa ne opredeljuje ločene agencije za tehnologije in inovacije.
Prav tako je treba po mnenju agencije opredeliti javno službo, odprto znanost in odprti dostop do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov, institucionalno financiranje z ohranjanjem programskih skupin in digitalno poslovanje agencije, procesne dopolnitve in drugo.
ARRS se ni odločila za enostransko podporo ali zavračanje predloga zakona, saj proces oblikovanja novega zakona omogoča ureditev ključnih vprašanj financiranja raziskovalne dejavnosti, hkrati pa ocenjujejo, da bo treba vložiti še mnogo truda v enoznačno razumevanje omenjenih področij in zagotoviti izvedljivost načel, ki bodo dogovorjena, so še navedli na agenciji.
