Novela zakona črta časovno omejitev trajanja pravic iz 69. člena zakona o visokem šolstvu. Ta je določal, da imajo študenti ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pravico do zdravstvenega varstva in drugih ugodnosti ter pravic v skladu s posebnimi predpisi, če niso v delovnem razmerju ali ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb oziroma niso poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov, vendar najdlje za čas trajanja enega študijskega programa na posamezni stopnji.
Študentov, ki so izkoristili možna leta pravic v skladu z omenjeno časovno omejitvijo, je bilo po podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport 1. oktobra letos 1972, kar pomeni tri odstotke vpisanih študentov, ki jih je letos 65.526.
Ti so izgubili pravico do zdravstvenega zavarovanja, a vsi ne zaradi zakona o visokem šolstvu, pač pa nekateri tudi zaradi druge področne zakonodaje, ki ureja zdravstveno zavarovanje.
Tistih, ki so ostali brez zavarovanja, pa tudi brez ostalih pravic, ki izvirajo iz statusa študenta, kot so subvencionirana prehrana, bivanje in prevoz, ravno zaradi zakona o visokem šolstvu, je bilo 609. Ti so tudi mlajši od 26 let, dolžino študija pa so presegli večinoma s tem, ker so se med študijem prepisali na drug program.
Poslanske skupine so sicer že med razpravo na seji napovedale podporo spremembi zakona, ki ga je vložila poslanska skupina Levica. Predlog je predstavil poslanec Levice Miha Kordiš, ki poudaril, da so se "v začetku oktobra 2000 študentom zgodile hude krivice. Lepega dne so odprli nabiralnik in v njem jih je pričakal dopis zavoda za zdravstveno zavarovanje, da so ostali brez zdravstvenega zavarovanja," je dejal. Problem je nastal kot posledica zadnjih sprememb 69. člena zakona, zato se pod vprašajem niso znašle samo pravice iz naslova zdravstvenega zavarovanja, ampak tudi ostale pravice, povezane s statusom študenta.
Kordiš se je dotaknil tudi trditev ministrstva, da je konkreten člen odvzel pravice manj kot 2000 študentom. Ministrstvo po njegovem zavaja, ker predstavlja samo "številko tistih, ki zaradi svoje starosti niso upravičeni do zdravstvenega zavarovanja. A veljavni 69. člen posega tudi v pravico do prehrane, prevoza, bivanja, ki pripada tudi starejšim študentom, je zatrdil. "S črtanjem spornega dodatka k 69. členu vse naštete pravice vračamo in z dopolnilom, ki je šel prek odbora, smo upravičenost do teh pravic zagotovili tudi za nazaj," je še dodal Kordiš.
Predlog zakona je namreč obravnaval odbor DZ za izobraževanje, znanost, šport in mladino kot matično delovno telo in ga tudi podprl. Predsednica odbora Mirjam Bon Klanjšček je sicer v predstavitvi stališča odbora spomnila na navedbe državnega sekretarja na ministrstvu za izobraževanje Tomaža Boha, ki je med drugim povedal, da je bilo od 609 študentov, ki jih je prizadel sporni člen, 92 študentov prepisanih dvakrat, rekorder pa je študent, ki je bil prepisan kar šestkrat, "tako da sedanja situacija ni posledica stanja, ki bi nastalo kar naenkrat". Pojasnil je tudi, da je le 384 študentov takšnih, ki so mlajši od 26 let oz. je njihov čas študija manj kot do dopolnjenega 26. leta, je še dodala Bon Klanjščkova.
V predstavitvi stališč poslanskih skupin so tako v koaliciji kot opoziciji napovedali podporo predlogu. Strinjali so se namreč, da sprejeti predlog na odboru, ki ga je vlada predložila v obliki dopolnila, ugotovljene nepravilnosti odpravlja.
