Potem ko je premagala vse slovenske tekmece, je s svojim člankom julija v Ohridu zmagala še v finalu tekmovanja študentskih znanstvenih člankov IEEE Regije 8, ki združuje strokovnjake s področij elektrotehnike, računalništva in informatike iz celotne Evrope, Afrike in Bližnjega vzhoda.
V članku pod mentorstvom Vilija Podgorelca je predstavila novo metodo za rešitev problema iskanja informativnih atributov v visokodimenzionalnih podatkih, s katero je mogoče znatno zmanjšati število atributov in tako doseči boljše rezultate klasifikacije na kompleksnih podatkovnih množicah.
"Predlagani algoritem sodi v družino algoritmov, ki so nastali po vzoru obnašanja živali v naravi. Pozitivne učinke gibanja ptic ali rib v jatah pretvorimo v algoritme in jih uporabimo za reševanje kompleksnih primerov, kjer navadne metode odpovedo," je 25-letna Mariborčanka pojasnila za STA. "Dandanes imamo namreč ogromne količine zbranih podatkov, zato skušamo s tem algoritmom najti tiste njihove lastnosti, ki so najbolj informativne," je dodala.
Uspeh na omenjenem tekmovanju si šteje v veliko čast, saj je IEEE največje svetovno združenje strokovnjakov s področja elektrotehnike, elektronike, računalništva, informatike, telekomunikacij in sorodnih strok. Komisija je članke ocenjevala v anonimnosti, torej brez navedenega imena in porekla avtorja. V arhivu tekmovanja je bila med zmagovalci pred njo zabeležena le ena ženska, ki pa je vpisana kot soavtorica zmagovalnega članka. Brezočnikova je torej prva samostojna avtorica, ki je dosegla najvišji uspeh.
Tega, da je ena redkih ženskih predstavnic, je že navajena, saj se ukvarja s strokovnim področjem, kjer so v večini moški. V okviru diplomskega dela je razvila sistem za podporo pri odločanju z metodo nedominiranega razvrščanja, nato lani na FERI zaključila še magisterij in bila vsa leta uvrščena med pet odstotkov najboljših študentov v generaciji.
"Že od malega sem bolj tehnični, praktični tip človeka. Takšna je moja družina, že od malega sem rada delala v dedkovi mizarski delavnici. Od nekdaj sem vedela, da bom bolj v teh vodah in ti uspehi mi kažejo, da je bila odločitev za informatiko prava," je povedala. "Veseli me, da nisem bila že od otroštva izpostavljena stereotipom, kakšni poklici so primerni za ženske, ampak so mi pustili proste roke," je dodala.
Mladim, ki se šele podajajo na študijsko pot, svetuje, da razmišljajo čim širše in pri izbiri študijske smeri upoštevajo predvsem svoje želje. "Ne se vpisovati nekam samo zato, ker gredo tja tvoji prijatelji. Pojdite tja, kjer vas najbolj zanima, pa tudi če je nenavadno."
Ženske poziva, naj se ne bojijo tehniških strok. "Moški tu niso a priori boljši. Ženske si velikokrat same delamo krivico, ko si mislimo, da nismo dovolj dobre. Je pa res, da je tudi dojemanje okolja lahko drugačno - medtem ko je za moškega samoumevno, da je ambiciozen, odločen in zaverovan v svoje znanje, ženske s takšnih obnašanjem hitro izpademo kot komolčarke," je povedala. "V tehniki je ravno to super, da štejejo samo rezultati," je dodala.
Zdaj se posveča doktorskemu študiju - kjer je bila ob vpisu edina ženska na področju računalništva in informatike - in dela kot asistentka, o morebitni selitvi v tujino v tem trenutku ne razmišlja. Tudi prehoda iz akademske sfere v gospodarstvo, čeprav so njene metode uporabne v praksi, zaenkrat ne načrtuje, saj se želi v prvi vrsti osredotočati na svobodno raziskovanje. "V prihodnosti pa ničesar ne izključujem," je dejala.
