Konferenca je namenjena spodbujanju digitalnih partnerstev na vseh nivojih: partnerstev med gospodarstvom in državo, med gospodarstvom in razvojno raziskovalno sfero, med domačimi in tujimi gospodarskimi in raziskovalnimi subjekti, med tistimi v podjetjih in institucijah, v dobaviteljskih verigah in verigah vrednosti itd., s ciljem pospešiti procese preobrazbe tovarn v pametne tovarne prihodnosti.
Izmenjava najboljših praks stalnega inoviranja in izboljševanja procesov je rdeča nit letošnje konference, ki je tokrat obogatena še s prvimi izkušnjami povezovanja v strateška razvojna in inovacijska partnerstva (SRIP).
Peter Wostner s službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je prepričan, da je treba stremeti k temu, da bomo imeli leta 2025 "za te in te profile dovolj izobraženih kadrov, kajti to bo pripeljalo tudi druga podjetja in investicije". Izpostavil je, da se bodo stvari na področju kadrov začele premikati, kjer bo interes. Udeležence je pozval k investiranju v področje pametne specializacije.
Sogovorniki so obenem opozorili, da je treba izostriti množico fokusnih področij in temu primerno razvijati kadre.
Igor Kovač z Instituta Jožef Stefan je prepričan, da če želimo zmanjšati razliko do najbolj naprednih evropskih držav, moramo imeti doma vrhunsko proizvodnjo doma, vrhunske kadre in vrhunsko znanost in vrhunske inovacije. "Na tem področju imamo odlične ljudi. Industrija 4.0 je za nas življenjskega pomena," je dejal.
Dotaknili so se tudi pametne tovarne, ki za Jožico Rejec, prvo damo Domela, pomeni visoko raven podatkov in avtomatizacije, ki se povečuje vsako leto. Za te korake je treba imeti vizijo in jo z malimi koraki tudi uresničevati. V Domelu je vsaka nova linija bolj avtomatizirana, procesi so bolj nadzorovani. Tudi delavci morajo biti bolj usposobljeni. Delavci niso samo roke, ampak morajo poznati procese in postaje. Ne samo mojster, tudi delavci za linijo morajo znati veliko narediti sami," je dejala.
Wostner opozarja, da moramo biti hitrejši in boljši, če želimo biti del globalne vasi. Za Kovača pa je pomemben najprej atraktiven produkt in dobra pot na trg. "Pametna tovarna naj bi bila v paradigmi z Industrijo 4.0. Vsi bodo sodelovali z vsemi - ljudje, produkt, proizvodnja, vse to mora biti celota. Tu je robotika, informatika, robotizacija, ki so ključne pri uvajanju paradigme pametne tovarne, pomembni so tudi digitalni agenti. Ti bodo podprti z umetno inteligenco. Če vse to seštejemo, dobimo pametno tovarno," je dejal.
SRIP po besedah Wostnerja vzpostavljajo mrežo, ki vodi do novih idej. "Pričakovanje, da bodo naredili čudež čez noč, je nerealno. Gre za sodelovanje, povezovanje trajnih odnosov. Da si skupina podjetij začne izmenjevati ideje, rabiš čas in zaupanje," je dodal.
Po Wostnerjevem mnenju je Industrija 4.0. naprej vprašanje poslovnih modelov, ki bodo naslovili cilje pametne specializacije, kjer bo vključena tudi Industrija 4.0. "Področje kadrov je ena izmed prioritet. Pilotno bi morali testirati, kaj lahko naredimo na kadrovski platformi, da gremo sistematično v nabor potrebe po kadrih v naslednjih petih let, na tej osnovi delati na ponudbi in povpraševanju in na promociji, da se bodo mladi in starejši vpisovali na te programe," je poudaril.
Ob tem pa priznal, da se pojavlja tudi veliko nasprotovanja pametni specializaciji, tudi znotraj izobraževalnega sistema.
