Po besedah Andreja Kosa s fakultete za elektrotehniko laboratoriji na lokalnem nivoju omogočajo boljše povezovanje s podjetji, spodbujajo inovacije mladih in starejših ter prinašajo nov način izobraževanja kadrov na lokalnem nivoju.
Kot je pojasnil, gre za prostore s sodobno tehnološko opremo in mentorstvom, kjer lahko nekdo, ki pride z idejo, s pomočjo mentorja naredi "korak naprej". Poudaril je, da je sodelovanje z gospodarstvom ključno, zato je pri umeščanju laboratorijev v prostor vedno v ospredju pogoj, da so v okolici laboratorija podjetja.
Ta želijo po Kosovih besedah koordinatorji prepričati, da laboratoriji prinašajo konkretne prednosti, med drugim nabor potencialnih talentov za delovna mesta, za katera nekateri delodajalci že težko najdejo ustrezne kadre.
Nekateri člani mreže ustvarjalnih laboratorijev že delujejo v okviru različnih oblik podjetniškega podpornega okolja, vendar po besedah Emilije Stojmenove s fakultete med seboj niso povezani. Tako jih želijo povezati v mrežo, ki bo med drugim omogočala medsebojno deljenje opreme in izmenjavo mentorjev.
Posamezne laboratorije bodo vodili lokalni koordinatorji, ki dobro poznajo lokalno okolje, fakulteta pa bo koordinirala dejavnosti na ravni celotne mreže. Vanjo je trenutno vključenih 67 partnerskih organizacij, med njimi predvsem mala in srednja podjetja ter manjše institucije, je pojasnila Stojmenova.
Kot je povedal Kos, del mreže že deluje, celotna pa bo, ko ji zagotovijo financiranje. Podporo potrebujejo v obliki opreme in mentoriranja oziroma financiranja mentorjev. Računajo tudi na evropska sredstva, pri čemer jim pomaga dejstvo, da je projekt koordiniran na ravni države. To je po Kosovih besedah namreč velika redkost, ki pa omogoča učinkovito delo in posledično večji potencial.
V prvih petih letih delovanja bi mreža po besedah Stojmenove potrebovala od pet do deset milijonov evrov, od tega četrtino za nakup oziroma dokup opreme. Za prva tri leta želijo stoodstotno zagonsko financiranje, nato dve leti delno. Po tem obdobju bi radi čim prej prešli na samozadostno financiranje.
Fakulteta projekt izvaja v sodelovanju z direktoratom za informacijsko družbo ministrstva za javno upravo. Kot je dejal Bojan Valančič z direktorata, lahko država med drugim pomaga tako, da s povezavami na lokalni ravni, pridobljenimi v preteklih projektih, na lokalnem nivoju pomaga najti partnerje za sodelovanje v projektu.
Tega je treba po njegovih besedah tudi umestiti med strateške projekte, da bi tako lažje kandidiral za financiranje. Strinjal se je, da brez zagonskega kapitala ne bo šlo, pri čemer je prepričan, da bo ta vsekakor vključeval evropska sredstva.
