Predlog novele zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju je poslancem v prvem branju predstavila državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Andreja Barle Lakota. "S predlagano novelo ne posegamo v sam koncept zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, ampak želimo le izboljšati dikcije. Predvsem gre za izboljšanje učinkovitosti izobraževanja skozi natančnejšo opredelitev trajanja statusa dijaka," je pojasnila.
Kot je dodala, gre tudi za vzpostavitev centralnega registra učnih mest, za izobraževanje tujcev in tečaj slovenščine za dijake, katerih materni jezik ni slovenski. Poleg tega se umeščajo pravice in dolžnosti dijakov v zakon, na kar je večkrat opozarjala zakonodajna služba. Doslej je to bilo urejeno s pravilnikom, je dejala.
Poslanec Levice Miha Kordiš je opozoril, da obravnavajo zakon, ki prihaja "v tandemu z novelo zakona o gimnazijah" in da je cilj obeh teh dveh sprememb boj proti fiktivnim vpisom v srednje šole. "Veliko ljudi se vpisuje v redni ali izredni program izobraževanja zaradi pridobitve statusa, ne pa zaradi izobrazbe same," je poudaril. Kot je dodal, se vlada na "napačnem koncu in z napačnimi sredstvi loteva fiktivnih vpisov in prekarizacije, ki ju novela ne bo odpravila". Zato v poslanski skupini Levice novele po njegovih besedah ne morejo podpreti.
V imenu poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti se je oglasil Laszlo Göncz. Dejal je, da noveli ne nasprotujejo, ker soglašajo z rešitvami, ki jih prinaša novela. Menijo namreč, da je podpora razvoju podjetnosti, inovativnosti in ustvarjalnosti nujno potrebna.
Poslanec SMC Ivan Škodnik je menil, da se z novelo uvajajo ukrepi, ki so pomembni za poklicno in strokovno izobraževanje. Po oceni poslanske skupine zakon prinaša dobre rešitve in ga bodo v prvem branju podprli.
V poslanski skupini DeSUS so po besedah poslanke Marinke Levičar začudeni, da predlagatelj zahteva splošno razpravo o omenjenem predlogu novele, ni pa te zahteval pri predlogu novele zakona o gimnazijah. Omejevanje fiktivnih vpisov v srednje šole pa sicer pozdravljajo, zato je zakon po njihovi oceni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Poslanec SD Janko Veber je ocenil, da novela krepi pomen podjetnosti in inovativnosti srednješolskega izobraževanja in ima večji pomen za strokovno in poklicno srednješolsko izobraževanje, v katerega se lahko vključijo tudi tuji državljani. A hkrati je opozoril na osmi člen predloga zakona, ki omejuje pravico do pridobitve izobrazbe v okviru poklicnega tečaja zgolj na tiste, ki so predhodno zaključili 4. letnik gimnazije. Zato v SD dajejo pobudo, da se ta omejitev črta ter ohrani veljavna ureditev, je pojasnil.
Novela po prepričanju Tomaža Lisca (SDS) ni usklajena z zakonom o vajeništvu, sprejetim maja letos. V sistemskem zakonu korigiramo zadeve, ki so že v veljavi, zakon o vajeništvu. Spomnil je, da so v tej poslanski skupini v tem mandatu, pa enkrat že v prejšnjem, predlagali novelo zakona, ki bi na ustrezen način reševala problematiko vajeništva, pa tudi vprašanja poklicnega in strokovnega izobraževanja.
Iva Dimic (NSi) pa je prepričana, da je z novelo konec fiktivnih vpisov na srednjih šolah, zato jo bodo v tej poslanski skupini podprli.
Omejitvam fiktivnega vpisa v srednjih šolah je bila namenjena tudi večina poslanske razprave. V SDS so že napovedali dopolnila k predlogu. Barle Lakota je zagotovila, da bodo "vse predloge v dobro dijakov natančno pregledali".
