Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič je ob predstavitvi novele poudarila, da s predlaganimi rešitvami ne urejajo le financiranja zasebnih šol, s katerimi uresničujejo ustavno odločbo. Novela temelji na stabilnosti in kakovosti javnega šolskega sistema in pripušča tudi zasebno, pri čemer pa se povečuje zahtevnost pridobitve javne veljavnosti programa zasebne šole. Pridobitev javne veljavnosti po novem ne bi pomenila hkrati tudi sofinanciranja iz javnih sredstev, uvaja pa se tudi možnost odvzema javne veljavnosti, je pojasnila ministrica.
Podpora predlogu noveli je, kot je bilo razbrati iz razprave na seji odbora, trdna le v SMC, v drugih strankah pa noveli nasprotujejo iz sicer ravno nasprotnih razlogov. Vlada je namreč predlagala, da bi se obvezni del javno veljavnega programa v zasebnih osnovnih šolah financiral stoodstotno, razširjeni program pa 85-odstotno. Za nekatere stranke je ta delež prenizek, za nekatere pa previsok, zato so na SMC tudi danes leteli očitki, da se "preseda z leve na desno", in pozivi ministrstvu, naj prešteje glasove na eni ali na drugi strani.
Po mnenju SDS in NSi s predlagano novelo ne uresničujejo ustavne odločbe. Ta namreč ne ločuje med obveznim in razširjenim delom javno veljavnega programa, zato bi morali javni program v celoti financirati iz javnih sredstev, so poudarili predstavniki strank. Na predlog SDS so sicer poslanci danes glasovali tudi o sklepu, da novela ni primerna za nadaljnjo obravnavo. Podprlo ga je osem poslancev, osem iz vrst SMC in DeSUS pa jih je bilo proti.
Poslanka SDS Jelka Godec je poudarila, da zasebna osnovna šola lahko pridobi javno veljavni program v celoti, ne torej posebej za obvezni in razširjeni program. Posvarila je, da je treba odločbo ustavnega sodišča izpolniti tako, da novela ne bo spet predmet ustavne presoje.
Iva Dimic (NSi) je izpostavila dolžnost spoštovanja ustavnih odločb in njihove implementacije ter opozorila na umetno vzpostavljanje sovražnosti in zastraševanja pred zasebnimi šolami.
Manjši koalicijski partnerici pa predlaganemu financiranju nasprotujeta iz drugačnih razlogov. V DeSUS so vložili dopolnilo, po katerem se razširjeni program iz javnih sredstev sploh ne bi financiral. Tak predlog, kot je zatrdil Ivan Hršak, sledi odločbi ustavnega sodišča, saj da ta od države ne zahteva, da financira nadstandardne ali razširjene programe v zasebnih šolah.
V SD pa poudarjajo predvsem pomen javnega šolstva in se zavzemajo za spremembo ustave na tem področju. Kot je pojasnil Janko Veber, uresničitev ustavne odločbe vidijo prav po tej poti.
Predlog spremembe ustave je sicer obtičal na ustavni komisiji, ki pa naj bi zasedala oktobra. Predsednica odbora DZ za izobraževanje Mirjam Bon Klanjšček naj bi po neuradnih informacijah razmišljala o tem, da bi nadaljevanje danes prekinjene razprave o noveli sklicala po zasedanju ustavne komisije.
Spremembo ustave podpirajo tudi v Levici in Zavezništvu, kjer prav tako nasprotujejo predlogu novele. Alenka Bratušek (NP) je s prstom pokazala na tiste, ki so podpisali predlog za spremembo ustave, danes pa podpirajo predloge, ki so s tem v nasprotju.
Po mnenju Mihe Kordiša (Levica) predstavlja predlog novele stopnjevanje privatizacije šolstva. Vladni strani je očital, da zna proračunske mošnjičke odpirati samo za zasebnike, javnim institucijam pa samo reže.
Saša Tabaković (SMC) je zavrnil očitek, da novela favorizira zasebno šolstvo. Po njegovih besedah ne gre le za odstotke sofinanciranja iz državnega proračuna, ampak je bolj pomemben koncept razmejitve javnega in zasebnega. Veljavna ureditev ni v korist javnemu, je prepričan.
Med vabljenimi na sejo je bil tudi Miha Skubic iz civilne iniciative Bogatimo šolstvo, ki meni, da novela zaradi ločevanja na obvezni in razširjeni program ne odpravlja neustavnosti. Kot je pojasnil, razširjeni program med drugim vključuje jutranje varstvo, podaljšano bivanje, dopolnilni in dodatni pouk ter individualno pomoč, skratka vsebine, ki jih zasebna šola mora ponuditi učencem. Predmet javnega financiranja pa niso verouk in druge konfesionalne dejavnosti, ki predstavljajo nadstandardni program, za katerega starši vedo, da ga morajo sami financirati, je dejal.
Branimir Štrukelj iz Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) pa je poudaril, da zasebnemu šolstvu ne nasprotujejo, če to pomeni dopolnilo javnemu. Meni, da je enačaj javnega in zasebnega šolstva vzpostavilo ustavno sodišče, kar pa je v nasprotju s konceptom slovenskega šolstva v beli knjigi. "Odločbe ustavnega sodišča je treba spoštovati, ni se pa treba z njimi strinjati," je dejal. Glede trenutnega stroška za zasebne osnovne šole v državnem proračunu je dejal, da trenutno ta res ni velik, a se to lahko hitro spremeni.
