Vodja poslancev SMC Simona Kustec Lipicer je v izjavi v DZ danes poudarila, da vsebinske rešitve novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja sledijo napotilom ustavnega sodišča. Kot vedno je na koncu političnega postopka to rezultat kompromisa, ki pa ga bodo, kot je zagotovila, iskali v okviru napotil ustavnega sodišča.
Poudarila je, da rešitve v predlogu po eni strani močno utrjujejo javno šolstvo, po drugi strani pa dajejo tudi varovalke v odnosu med javnim in zasebnim, kjer zasebno razumejo kot obogatitev javnega izobraževalnega prostora.
Po besedah Kustec Lipicerjeve so v pogovorih tudi z opozicijo in si želijo vsebinske ter ne toliko politično-ideološke razprave. "Če bomo ostali zgolj na ideoloških okopih glede javnega in zasebnega šolstva, žal za dobro naših otrok in njihovega znanja, kar pomeni za dobro nas vseh, ne bomo storili povsem nič dobrega," je ocenila.
Zakonodajno-pravna služba DZ je sicer dala na predlog številne pripombe in v tej luči je pričakovati tudi dopolnila na odboru.
Med drugim je v mnenju spomnila, da odločba ustavnega sodišča izhaja iz predpostavke o enoviti vsebini javno veljavnih osnovnošolskih izobraževalnih programov, zato pa da pogoj programske raznolikosti, ki ga določa novela, ni skladen z osnovnimi izhodišči obrazložitve odločbe.
V predlogu tudi ni pojasnjeno, kako lahko nek izobraževalni program, ki je pridobil javno veljavnost, zagotavlja enakovreden izobrazbeni standard in se obenem programsko razlikuje od javno veljavnega, opozarja pravna služba.
Po njenem mnenju se zastavlja vprašanje, ali je predlog v delu, ki ločuje med programi, ki so javno veljavni, in programi, ki so pridobili javno veljavnost, primeren ukrep za odpravo protiustavnosti. Prav tako po njeni oceni ni jasna pravna narava sklepa o financiranju izobraževalnega programa, ki je pridobil javno veljavnost.
V SD bodo glasovali proti noveli, če njihova dopolnila, ki se nanašajo na financiranje šolstva, ne bodo sprejeta. "Dokler so pogoji za javne šole drugačni od zasebnih in morajo pri obveznem programu zasebne šole izpolniti manj obveznosti, ni logike, da bi jih država enako financirala," je novinarjem v DZ pojasnil poslanec SD Jan Škoberne.
Spomnil je, da se okoli te teme pogajajo že tri leta, leto dni čakajo tudi na nadaljevanje razprave na ustavni komisiji DZ, na kateri je obtičal predlog za spremembo ustave glede financiranja šolstva. Zakaj predsednik DZ Milan Brglez s sklicem ustavne komisije čaka, v SD ne vedo in menijo, da gre "žal za taktično preigravanje".
Stališče DeSUS glede novele je pričakovati po torkovem srečanju poslanske skupine z ministrico za izobraževanje, znanost in šport Majo Makovec Brenčič.
Kako bodo ravnali v opoziciji, še ni povsem znano. V SDS vztrajajo, da bi moral biti celoten program zasebne osnovne šole financiran iz javnih sredstev, v skladu s tem so tudi vložili amandma. Kako bo ravnala NSi, za zdaj še ni jasno.
Predlog zakona sicer predvideva, da je obvezen javni program financiran stoodstotno, razširjen program v zasebnih šolah pa 85-odstotno.
V ZL predloga zakona ne podpirajo, v poslanski skupini nepovezanih poslancev je slišati različna stališča.
