V uradu Varuha človekovih pravic RS so že leta 2007 poudarili, da so postopki, ki so nasilni do posameznikov, nepotrebni in v ničemer ne prispevajo k zrelosti dijakov prvih letnikov. Kljub temu ugotavljajo, da takšni obredi pogosto še vedno pomenijo kršenje človekovih pravic.
Zato poudarjajo, da bi morala vodstva šol več pozornosti posvečati temu običaju in poskrbeti, da poteka spoštljivo in ob spoštovanju pravic vseh vpletenih. "Veliko pozornosti bi bilo treba nameniti tudi ozaveščanju tako mladih kot tudi odraslih," so zapisali.
Da so vse oblike nasilja v medvrstniškem okolju neprimerne in jih je treba obsoditi na najširši možni ravni, je na torkovi novinarski konferenci v Tacnu poudaril tudi Simon Slokan iz uprave uniformirane policije. T. i. fazaniranje denimo je sicer lahko pozitivna izkušnja, a lahko tudi oblika nasilja in prekršek, če se otroci ob tem počutijo vznemirjene, je pojasnil. K dostojnim medvrstniškim odnosom so pozvali tudi predstavniki ministrstva za izobraževanje, ministrstva za delo in Zveze prijateljev mladine Slovenije.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pa navajajo, da so šolam poslali vprašalnik o popisovanju teles ob vstopu v prvi letnik srednje šole. Glede na odgovore ugotavljajo, da je to precej razširjen pojav, saj na skoraj dveh tretjinah srednjih šol potrjujejo, da so njihovi prvošolci po telesu popisani z različnimi sredstvi.
Dijaki za popisovanje prvošolcev najpogosteje uporabljajo alkoholne in druge flomastre, kemične svinčnike in ličila, redkeje živila, npr. kečap, moko, jajca. V redkih primerih uporabljajo različne spreje za kovine, tuše, korekturna sredstva in celo gasilne aparate.
Na NIJZ opozarjajo, da so sestavine flomastrov in kemičnih svinčnikov pri stiku s kožo v večini primerov dražilne, medtem ko imajo posamezne sestavine redkeje uporabljenih sredstev tudi nevarnejše lastnosti, kot so genotoksičnost (možne poškodbe genetskega materiala), rakotvornost in kronična toksičnost.
Z nekaterih šol so sporočili, da so dijaki precej časa porabili za odstranjevanje napisov s kože in da so morali poleg vode, mila in kozmetičnih čistilnih sredstev uporabiti tudi agresivnejše odstranjevalce, kot npr. aceton in bencin.
Ker gre tako pri popisovanju kot odstranjevanju za kratkotrajno izpostavljenost majhnim odmerkom kemikalij, na NIJZ ocenjujejo, da kljub nekaterim zelo nevarnim lastnostim posameznih sestavin popisovanje kože ne predstavlja fizičnega tveganja za zdravje. A nepotrebno izpostavljanje nevarnim snovem odsvetujejo.
"Uporabo sredstev, ki niso namenjena stiku s kožo, in ki imajo morda nevarne toksikološke lastnosti, odsvetujemo. Uporabljajo naj se varna sredstva, kot so kozmetični proizvodi, barve namenjene za poslikavo obraza v pustnem času, in če res ne gre drugače, živila oziroma barvila za živila," so še zapisali na spletni strani.
