Po pripojitvi sklada za razvoj kadrov in štipendije k Javnemu jamstvenemu, preživninskemu in invalidskemu skladu RS 1. januarja se za združeni sklad uporablja novo ime Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS, za katerega so letos prvič pripravili poslovni in finančni načrt.
Sklad bo v tekočem letu s svojimi programi še naprej spodbujal mednarodno mobilnost in v ta namen objavil razpise štipendij za izobraževanje v tujini, študijske obiske, udeležbo na tekmovanjih v tujini ter razpis v okviru Fulbright programa. Objavil bo tudi razpise, namenjene tujim državljanom za izobraževanje v Sloveniji.
V letošnjem letu želi sklad predvsem okrepiti sodelovanje z drugimi institucijami, ki delujejo na tem področju, ter z gospodarstvom s ciljem izboljšanja obstoječih programov štipendiranja ter zaposlovanja štipendistov. Sklad bo nadaljeval z dodeljevanjem Zoisovih štipendij dijakom in študentom in štipendij za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Pri programih, ki se sofinancirajo iz sredstev evropske kohezijske politike, bo sklad sodeloval z ministrstvi za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter za izobraževanje, znanost in šport. Iz Evropskega kohezijskega sklada bodo sofinancirali program Tehnične podpore, medtem ko bodo ostali programi sofinancirani iz Evropskega socialnega sklada. Sklad bo sodeloval tudi z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Z učinkovitim izvajanjem pooblastil zakonodajalca si bo sklad na področju dejavnosti iz naslova pravic in obveznosti invalidov in delodajalcev tudi letos prizadeval odločilno prispevati k ohranjanju zaposlenosti invalidov in hkrati vzpodbujal delodajalce k zaposlovanju novih invalidov, je zapisano v sporočilu po dopisni seji vlade.
Na področju dejavnosti iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca želi biti sklad tudi v tem letu prepoznan kot strokovna institucija, ki svojim upravičencem nudi kvalitetno storitev ter svetuje v postopkih.
Pri pravicah otrok v primeru neplačevanja preživnin želi sklad še povečati svojo prepoznavnost kot institucija, ki omogoča uveljavljanje pravice otrok do prejemanja nadomestila preživnine. Dolgoročno pa želi skupaj z drugimi družbenimi dejavniki doseči ozaveščenost, da je pravica do preživnine temeljna pravica otrok, ki živijo v enostarševskih družinah, so poudarili.
