Kot je sporočila odvetnica Nataša Pirc Musar, je vrhovno sodišče tako neposredno ugotovilo, da je KPK nezakonito posegla v ustavne pravice dveh posameznikov - ker so bili v aplikaciji Supervizor objavljeni enakovrstni osebni podatki še okoli 200 drugih posameznikov, to implicitno pomeni, da je komisija nezakonito posegla tudi v ustavne pravice vseh ostalih.
Vrhovno sodišče je bilo mnenja, da si KPK ne sme samovoljno določati dodatnih ukrepov in metod, četudi meni, da bi to lahko izhajalo iz namena zakona ali "narave stvari". Kot organ oblasti KPK namreč veže strogo načelo zakonitosti, kar pomeni, da sme izvajati le tiste naloge, ki ji jih nalaga zakon.
Enako kot v sodbi o posegu v ustavne pravice Setnikar Cankarjeve je vrhovno sodišče tudi tokrat poudarilo, da KPK za izvajanje nalog iz svoje pristojnosti ni rabila osebne podatke o izplačilih po avtorskih in podjemnih pogodbah. Ker preiskave ves čas objave ni vodila, to ni v nobeni vzročni zvezi z njihovo javno objavo, s tem pa objava, četudi bi bila skladna z zakonom, ne bi bila sorazmerna, je zapisala Pirc Musarjeva.
Z javno objavo podatkov o domnevnih prejemkih iz naslova avtorskih in podjemnih pogodb je KPK po njenem mnenju nepopravljivo negativno zaznamovala ugled in dobro ime nekdanjega dekana mariborske ekonomsko-poslovne fakultete in mu preprečila uspešno kandidaturo za rektorja Univerze v Mariboru.
KPK je namreč prenovljeno aplikacijo Supervizor predstavila 5. marca 2015, v njej pa takrat ni bilo osebnih podatkov Bobka, ki je nekaj dni pozneje v prvem krogu volitev prejel največ glasov. Naknadno je KPK tri dni po prvem krogu in pet dni pred drugim krogom volitev v aplikacijo vključila še njegove podatke in mu neupravičeno pripisala prejemke na dva tekoča računa njegovega soimenjaka.
Bobek je po nezakoniti objavi napačnih in nezakonito pridobljenih osebnih podatkov s strani KPK volitve v dvoboju z Igorjem Tičarjem izgubil z 38,7 odstotka prejetih glasov. Povezavo med objavo podatkov in nizkim številom prejetih glasov v drugem krogu volitev rektorja so mediji izpostavili že takrat.
Kot je še dodala Pirc Musarjeva, prav ta primer nazorno priča, koliko škode lahko povzročijo državni organi, če ne ravnajo znotraj pooblastil, ki jim jih daje zakon, ampak izvajajo samovoljne akcije.
Iz KPK so že ob objavi odločitve sodišča glede Setnikar Cankarjeve sporočili, da je taka ugotovitev vrhovnega sodišča v določeni meri "korak naprej pri jasnosti nabora podatkov, ki ga komisija lahko objavlja". Odločitev sodišča bodo spoštovali.
