Poleg tega z novo uredbo o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov podrobneje določajo kazalnike za izračun sredstev variabilnega dela temeljnega stebra financiranja zavoda, študijske skupine in faktorje ter podrobnejši način zmanjšanja in povečanja fiksnega dela temeljnega stebra financiranja.
Uredba podrobneje ureja tudi javno financiranje univerzitetnih knjižnic - drugih članic javnih visokošolskih zavodov in Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani, nacionalno pomembnih nalog na področju visokega šolstva, razvojnih nalog visokošolskih zavodov, ki izvajajo javno veljavne študijske programe, ter Evro-sredozemske univerze.
Ker je bil z novelo zakona o visokem šolstvu na novo urejen način financiranja študijske dejavnosti javnih in zasebnih visokošolskih zavodov za koncesionirane programe, je morala vlada za podrobnejše urejanje financiranja sprejeti nov podzakonski predpis oz. omenjeno uredbo.
Skladno z novelo zakona o visokem šolstvu se letna proračunska sredstva za študijsko dejavnost povečujejo postopoma. Do leta, v katerem se doseže srednjeročna uravnoteženost proračunov države v skladu z zakonom, ki ureja fiskalno pravilo, se zagotavlja nominalna rast sredstev, skladna najmanj z realno rastjo BDP.
Urad za makroekonomske analize in razvoj je v Pomladanski napovedi 2017 zapisal, da je realna rast BDP za leto 2016 2,5-odstotna, za leto 2017 pa 3,6-odstotna. Že zagotovljena sredstva v proračunu za dejavnost visokega šolstva ne zadostujejo za izpolnjevanje zakonske določbe, zato bo treba, kot so v gradivu zapisali na pristojnem ministrstvu, zagotoviti dodatna sredstva.
V tekočem letu bo tako treba zagotoviti dodatna sredstva v višini 1,2 milijona evrov in v letu 2018 še dodatnih 9,4 milijona evrov.
