Med 7334 podjetji jih je leta 2015 tako 6170 poskrbelo za dodatno poklicno izobraževanje in usposabljanje zaposlenih. V preostalih 1164 podjetjih za to niso poskrbeli; pretežno zaradi tega, ker naj bi tedanje znanje in veščine zaposlenih ustrezali tedanjim potrebam podjetja ter ker raje zaposlujejo ljudi, ki že imajo potrebno znanje in kompetence, je objavil statistični urad.
Od vseh oseb, ki delajo v slovenskih podjetjih, se jih je leta 2015 izobraževalnih programov udeleževalo 89 odstotkov.
V znanje in kompetence svojih zaposlenih so največ sredstev vložila podjetja, ki spadajo v informacijske in komunikacijske ter finančne in zavarovalniške dejavnosti. Od oseb, ki so delale v omenjenih podjetjih, je bilo po izračunih statistikov udeležencev izobraževanja 96 odstotkov. Vsak udeleženec je bil v programih izobraževanja navzoč povprečno 26 ur, za izobraževanje vsakega od udeležencev pa so ta podjetja porabila povprečno 1500 evrov.
Najmanj so izobraževala gradbena podjetja. Delež udeležencev izobraževanja med vsemi zaposlenimi osebami je pri njih znašal 66 odstotkov, vsak udeleženec pa je bil v programih navzoč povprečno 4,5 ure. Za vsakega udeleženca so podjetja za ta namen porabila povprečno nekaj manj kot 200 evrov.
V programe izobraževanja je sicer všteto tudi obvezno izobraževanje iz zdravja in varstva pri delu, ki v povprečju obsega 20 odstotkov vseh delovnih ur.
Glede na velikost podjetij so največ izobraževala velika podjetja. Delež udeležencev v srednje velikih podjetjih je bil za 20 odstotnih točk višji kot v majhnih podjetjih, vendar so v srednje velikih podjetjih za programe izobraževanja porabili povprečno manj ur na osebo (12) kot v majhnih podjetjih (13). Stroška za udeležbo v programih izobraževanja na zaposlenega pa sta bila v srednje velikih (690 evrov) in majhnih (660 evrov) podjetjih skoraj enaka.
Po najnovejših podatkih se sicer podjetja po ugotovitvah Sursa bolj kot s težavami zaradi visokih stroškov srečujejo s pomanjkanjem ustreznih izobraževalnih tečajev na trgu.
Med kompetencami, ki na splošno veljajo za pomembne za razvoj posameznega podjetja, so danes najpogosteje omenjene tehnične, praktične ali poklicne sposobnosti, sposobnost dela s strankami, sposobnost dela v skupini in spretnosti za reševanje problemov.
Najmanj pomembne za razvoj podjetja naj bi bile na drugi strani računske, bralne in pisne spretnosti, sposobnost ustnega in pisnega sporazumevanja ter administrativne spretnosti.
Med letoma 2010 in 2015 se je delež podjetij, ki so omogočala vajeništvo, povečal za 24 odstotnih točk na 32 odstotkov. Podjetja so se po zadnjih podatkih za vajeništvo večinoma odločala zato, ker želijo usposobiti bodoče uslužbence glede na svoje potrebe in ker želijo izbrati najboljše vajence za prihodnjo zaposlitev.
