V letu 1991 BDP na prebivalca skoraj štirikrat nižji kot v letu 2016
Ob osamosvojitvi se je slovensko gospodarstvo spopadlo z izgubo jugoslovanskega trga in z uvajanjem tržnega gospodarstva. Po podatkih Sursa je bil BDP na prebivalca leta 1991 skoraj štirikrat nižji od BDP leta 2016. V letu 1991 je znašal 5100 evrov, v lanskem letu pa 19.300 evrov, kar je Slovenijo med članicami EU postavilo na 13. mesto.
Struktura gospodarstva se je v Sloveniji podobno kot v drugih državah močno spremenila. Delež dohodka iz kmetijskih dejavnosti v BDP se je v obdobju 1991-2016 zmanjšal za več kot polovico. Močno se je zmanjšal tudi delež iz industrije in gradbeništva, močno pa se je povečal delež storitev - s 50,3 odstotka v letu 1991 na lanskih 65,4 odstotka.
Spremembe v gospodarstvu se odražajo tudi v izvozu. V letu 1992 so bili glavni izvozni proizvodi cestna vozila (11 odstotkov izvoza), obleka (10 odstotkov) ter električni stroji in naprave (devet odstotkov). Lani je bil največji delež vrednosti izvoza ustvarjen s cestnimi vozili (15 odstotkov), električnimi stroji in napravami (10 odstotkov) ter medicinskimi in farmacevtskimi proizvodi (tudi 10 odstotkov).
V letu 1991 je Slovenija naštela 1,4 milijona prihodov tujih turistov, v letu 2016 jih je bilo trikrat več, to je 4,3 milijona. Znižuje pa se število prenočitev posameznega turista. Ob osamosvojitvi so tuji turisti prenočili povprečno 3,4-krat, v 2016 pa 2,6-krat.
Pomemben vidik kakovosti življenja je tudi okolje. Vsako leto nastane v Sloveniji od 400 do 450 kilogramov odpadkov na prebivalca. Zelo se povečuje delež ločeno zbranih odpadkov. V letu 2002 jih je bilo ločeno zbranih le 8,6 odstotka. Delež se je v naslednjih letih vseskozi povečeval. Po zadnjih podatkih Sursa je ločeno zbranih že skoraj 70 odstotkov odpadkov.
Prebivalstvo se stara, manj je učencev in več upokojencev
Slovenija se je v 26 letih po osamosvojitvi postarala. Povprečna starost prebivalcev Slovenije je bila 1. januarja 1991 35,9 leta, 1. januarja 2017 že 43 let. Leta 1991 je bilo v Sloveniji skoraj 21 odstotkov prebivalcev mlajših od 15 let, na začetku letošnjega je bil delež teh nižji za skoraj šest odstotnih točk - znašal je 14,9 odstotka. Obrnjeno velja za prebivalce, stare 65 let ali več.
Posledica spremenjene demografske slike je na eni strani manjši vpis v osnovne šole. Kot kažejo podatki Sursa, je bilo v letu 2015 skoraj 50.000 manj osnovnošolcev kot v letu 1991. Se pa število otrok, vpisanih v osnovno šolo, od leta 2011 spet nekoliko povečuje, kar je posledica večanja števila rojstev v obdobju 2004-2010.
Na drugi strani se povečuje število upokojencev, spreminja se razmerje med zavarovanci in upokojenci, tudi pokojnine se v primerjavi s plačami nižajo. V letu 1992 je bilo v Sloveniji 420.000 upokojencev, ki so prejemali starostno, invalidsko, družinsko ali vdovsko pokojnino. Število je do leta 2016 naraslo za skoraj 50 odstotkov, na 615.000.
Razmerje med plačami in pokojninami se je poslabšalo. V letu 1992 so povprečne neto starostne pokojnine dosegale 77,8 odstotka neto plače, v letu 2016 le še 59,5 odstotka.
Povprečna starost umrlih višja za skoraj sedem let
Surs nima natančnih podatkov o zdravstvenem stanju prebivalstva, ima pa podatke o samooceni zdravstvenega stanja oseb, ki naj bi zajela splošno zdravstveno stanje oseb, to je fizično, socialno in čustveno stanje. Ocene so se v obdobju 2005-2016 zvišale. V lanskem letu sta svoje zdravstveno stanje ocenili kot dobro ali zelo dobro skoraj dve tretjini oseb.
V primerjavi z letom 1991 se v Sloveniji živi dlje. V osamosvojitvenem letu je bila povprečna starost umrlih 70 let, v letu 2015 pa skoraj sedem let več. Deklice, ki so bile rojene leta 2015, lahko pričakujejo, da bodo doživele 83,5 leta, dečki pa 77,5 leta.
V letu 1991 je bilo registriranih brezposelnih oseb nekaj več kot 75.000, stopnja brezposelnosti je dosegla 7,8 odstotka. Največ brezposelnih je bilo leta 1993, to je 129.000. V letu 2016, ko so se razmere po gospodarski krizi nekoliko umirile, je bilo nekaj več kot 103.000 brezposelnih, stopnja brezposelnosti je bila 11,2-odstotna, delovno aktivnih pa je bilo 817.000.
Prebivalec Slovenije, rojen konec 80. let prejšnjega stoletja, do polnoletnosti zamenjal tri valute
Prebivalec Slovenije, ki je bil rojen konec 80. let prejšnjega stoletja, je do svoje polnoletnosti zamenjal tri valute in štiri vrste bankovcev. Primerjava med povprečnimi plačami v zadnjih 20 letih je tudi zato skoraj nemogoča, so pojasnili na Sursu. Mogoče pa je ugotoviti, da so cene od leta 1991 naraščale počasneje od plač.
Več pove primerjava podatkov o tem, koliko časa je bilo treba delati za nakup določene dobrine ali storitve v letu 1991 in koliko v letu 2016. Lani je bilo treba za nakup kilograma črnega kruha delati za tretjino manj časa, za nakup kilograma sladkorja trikrat manj, za nakup kilograma kave štirikrat manj in za nakup novega osebnega avtomobila znamke Renault clio dvakrat manj kot pred 25 leti.
Med aparati v gospodinjstvu najizraziteje narasla raba mobilnih telefonov
Podatki Sursa tudi kažejo, da so slovenska gospodinjstva čedalje bolje opremljena z aparati, ki članom gospodinjstva olajšajo delo in povečajo udobje. V letu 1993 je imelo stroj za sušenje perila 4,1 odstotka gospodinjstev, v letu 2015 pa 32,7 odstotka. Podobno je s pomivalnim strojem - v letu 1993 ga je imelo 15,5 odstotka gospodinjstev, v 2015 pa 57,2 odstotka.
Najizraziteje se je povečala raba mobilnih telefonov. Prvi mobilni telefoni so se na tržišču pojavili že v 70. letih prejšnjega stoletja, vendar smo jih v Sloveniji začeli množično uporabljati precej pozneje. Leta 2000 je bilo 22 odstotkov gospodinjstev, v katerih je imel mobilni telefon vsaj en član, v letu 2015 pa je bilo že 96 odstotkov gospodinjstev z vsaj enim mobilnim telefonom.
