Pomemben korak k temu cilju je bil po njihovih besedah v globalnem političnem in gospodarskem prostoru storjen leta 2013, ko je bila podpisana Marakeška pogodba o olajšanem dostopu do književnih del za ljudi z okvarami vida in motnjami branja. Do septembra 2016 jo je ratificiralo prvih 20 držav, s čimer je postala zavezujoči mednarodni pravni akt za vse države podpisnice. Slovenija je k pogodbi pristopila leta 2014, so v zvezi zapisali v sporočilu za javnost.
V Sloveniji je že pred tem veljala posebna izjema v zakonu o avtorski in sorodnih pravicah, omenjena pogodba pa je botrovala spremembi zakona, ki zdaj omogoča prosto, torej brezplačno reproduciranje, distribuiranje in javno recitiranje avtorskih del v korist invalidnih oseb.
Na svetovni ravni se po ocenah v slepim in slabovidnim dostopne oblike preoblikuje le od enega do sedem odstotkov knjižnih del, ki so izdana v črnem tisku. V Sloveniji zagotavljajo preoblikovanje slabih dveh odstotkov knjižnih del v zvok in/ali brajico.
Medobčinska društva slepih in slabovidnih v tednu slepih in slabovidnih organizirajo številne prireditve. Tako denimo v Mostu na Soči poteka slikarska kolonija, v medobčinskem društvu Murska Sobota pa izvajajo posebne socialne programe, med drugim v orientaciji.
