Kot je za STA pojasnila direktorica mariborske enote Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Simona Kaligarič, so na BioBlitzu kot nečem, kar se zgodi hitro v življenju, doslej poskušali raziskati čim več o Muri in naravi, zdaj pa pozornost usmerjajo na popularizacijo, izobraževanje, kulturno dediščino, etnološko izročilo, povrhu pa še na privlačen in prijeten dogodek.
O tem, da Mura čaka na razglasitev biosfernega območja, statusa, ki ga podeljuje Unesco in pomeni priznanje nekemu območju za to, da ima res dobro ohranjeno naravo, da živi v skladu oziroma sozvočju z njo, Kaligaričeva pravi, da je prijavnica pri komisiji v Parizu in da čakajo na sprožitev postopka.
"Vsi, ki smo pri tem sodelovali, smo trdno prepričani, da je Mura res naša posebna ohranjena reka, območje, ki si zasluži ta posebni status, ki je v bistvu čast," pravi Kaligaričeva.
V Sloveniji imamo razglašena tri biosferna območja, med njimi je Muri precej podoben park Kozjansko-Obsotelje, kjer je tudi ključna značilnost območja ravno v tem, da je to kulturna krajina, kar pomeni zelo tesen preplet človekove dejavnosti in ohranjanja narave. Podobno je ob Muri, pravi Kaligaričeva in dodaja, da status biosfernega območja nikakor ne pomeni rezervata, ne pomeni zavarovanja, ampak je Unescova razglasitev zgolj podelitev nekakšne znamke območja o prepletu človekovih aktivnosti oziroma kulturne krajine in naravnih značilnosti ohranjanja narave.
"Menimo, da to kakovost Mura ima in da jih z življenjem, kakršno je zdaj, lahko tudi ohrani," še poudarja Kaligaričeva.
Dogodek 24 z reko Muro je namenjen vsem, ki bi radi spoznali to območje. Mura, njena okolica in vasi ob njej lahko pokažejo ogromno, kar je neznano in skrito večini ljudi, predvsem pa je to druženje in prijetno spoznavanje Mure. Udeleženci pa bodo na različne načine spoznavali naravo; začenjajo pa pri otrocih, program pa je prilagojen vsem skupinam, od vrtčevskih do srednješolskih.
Udeleženci se bodo lahko udeležili ustvarjalnih delavnic, od čebelarskih do geoloških, izdelali svojo ribo, se naučili plesti ribiško mrežo, uporabljati rastline, spoznali bodo jožefinsko kartografijo, vodni mikrosvet, metulje, hrošče, ptice, murske kače, invazivne rastline, sladkovodne školjke, gozdove in mrtvice ob slovenski Amazonki, uživali na splavarjenju, ustvarjali v rokodelskem centru, na razstavah videli sveže gobe, žive vode, bobra in vidro.
Letos so razpisali literarni natečaj, na katerega je dela poslalo čez 40 pisateljev in pesnikov, družili se bodo z Markom Kočarjem, letošnja zanimivost pa bo tudi iskanje zlata v Muri oziroma spoznavanje z metodo njegovega izpiranja, kar so nekoč ob reki tudi počeli.
Partnerji projekta so občina Veržej, slovenska nacionalna komisija za Unesco, transnacionalni program Donave in zavod za varstvo narave, na pomoč pa so jim priskočili številni pokrovitelji, udeležba je brezplačna, tradicionalno pa so pripravili tudi domače dobrote.
