"Občine ne čutijo finančne spodbude, ki so jo pričakovale, prav tako gospodarstveniki, ki smo jih vključili pri pripravi regionalnih razvojnih programov. Razočarana je tudi civilna družba, saj so bile za pripravo projektov vložene številne ure dela," pravi Čelan.
Po njegovem so v težkem položaju tudi podporne inštitucije, kakršna je njihova, ki zaposluje 17 ljudi, medtem ko jim ustanovitelj zagotavlja denar le za tri plače. Za ostale ga morajo najti na trgu, kar pa je pri nedorečeni kohezijski politiki zelo negotovo in onemogoča dobro načrtovanje kadrovske in vsebinske politike.
V zadnjih dveh letih so na Bistri spisali več kot 40 projektov, od katerih jim je uspelo na desetih, ki jim za tri leta prinašajo slaba dva milijona evrov. S svojimi raziskovalnimi rezultati so ob tem agencijo za raziskovalno dejavnost uspeli prepričati v podaljšanje koncesije, s čimer so si vendarle zagotovili vsaj nekaj stabilnosti.
Kar se tiče regionalne politike, v Bistri opozarjajo, da vsaj za zdaj od velike pogače dobivajo zgolj drobtinice. Po besedah strokovne sodelavke za področje regionalnega razvoja Mojce Šibila Drobnič je regijam nekako le uspelo doseči, da jim je država prisluhnila in za regionalne projekte zagotovila neko posebno kvoto.
"Sloveniji v okviru dogovora za razvoj regij pripada 477 milijonov evrov, od tega 328 milijonov evrov za vzhodno regijo. Njena stvar je, kako bo denar razdelila," je dejala Šibila Drobničeva in dodala, da se o tem zdaj dogovarjajo statistične regije.
Dokončnega dogovora še ni, a zadeve gredo v smer, da bi denar razdelili glede na indeks razvojne ogroženosti in ob upoštevanju števila prebivalcev. Podravje si lahko iz tega naslova obeta okoli 100 milijonov evrov, od tega okoli 40 milijonov evrov za najbolj pereče vlaganje v vodovodni sektor.
Država je sicer doslej po njenih besedah razdelila že okoli 1,35 milijarde evropskih evrov. Podravje je deležno 236 milijonov evrov, a je kar 200 namenjenih državni gradnji avtoceste do Gruškovja, na ptujskem območju pa so do danes prejeli 2,3 milijona evrov, od tega kar 1,9 milijona za financiranje projektov šolstva.
Bistri je uspelo tudi pri projektu LAS Bogastvo podeželja, pri katerem Ptuj, Hajdina in Markovci skupaj načrtujejo medgeneracijsko rekreacijsko krožno pot, trenutno pa skupaj z Mariborsko razvojno agencijo intenzivno pripravljajo projekt za izboljšanje stanja rečnega in obrečnega pasu Drave v višini dobrih šest milijonov evrov.
Ptujska občina pa, tako kot ostale mestne občine, še vedno ne ve, kdaj bo prejela denar iz celostnih teritorialnih naložb, na katerem temelji večina načrtovanih investicij. Po sedanjih informacijah ga je nerealno pričakovati že letos, Čelan pa ne razume, kje se zapleta, glede na to, da je bilo z Brusljem dogovorjeno, da gre za neposredno financiranje, občine pa imajo več ali manj projekte že pripravljene.
"Če bi bile pokrajine, bi to bil pokrajinski denar in bi se stvari hitreje vrtele. Ker pa je to centralizirano in se sredstva kanalizirajo skozi državno upravo, je v interesu državnih uradnikov, da s tem upravičijo lastno delovno mesto. Če bi namreč v enem letu razdelili denar, kaj bi potem počeli naslednjih nekaj let," je kritičen Čelan.
Ob tem je opozoril še na dejstvo, da občine glede na to, da morajo zagotoviti tudi lastna sredstva, s sedanjim načinom financiranja sploh ne bodo sposobne počrpati vsega denarja. Ptujska občina bi v idealnih razmerah morala zagotoviti okoli šest milijonov evrov, a ima po njegovih besedah za zdaj na voljo le okoli štiri.
