c S

Dodatno se izobražujejo večinoma stari od 25 do 34 let z visoko izobrazbo

08.05.2017 07:12 Ljubljana, 07. maja (STA) - Tipičen državljan Slovenije, ki se dodatno izobražuje, je star od 25 do 34 let, ima visoko izobrazbo in se izobražuje pri neformalni instituciji za izobraževanje in usposabljanje, kaže statistika, ki jo je pred tednom vseživljenjskega učenja objavil statistični urad. Ob tem so v uradu izpostavili, da se ne učimo za šolo, marveč za življenje.

Po podatkih Eurostata za leto 2016 je v Sloveniji v kakršnikoli obliki izobraževanja sodelovalo 11,6 odstotka odraslih, starih med 25 in 64 let, kar je 0,8 odstotne točke več od evropskega povprečja. V izobraževanju je sodelovalo več žensk kot moških.

Vendar je Slovenija glede na leto 2010 nazadovala, saj je bilo tedaj v izobraževanje vključenih 16,4 odstotka odraslih, starih med 25 in 64 let. Najvišji delež sodelovanja odraslih v takih oblikah izobraževanja je imela Švica (skoraj 33 odstotkov), sledijo Švedska, Danska, Finska in Islandija. Najnižje deleže pa imajo Romunija (le dober odstotek), Makedonija, Slovaška, Bolgarija in Hrvaška.

Dva izmed glavnih dejavnikov pri sodelovanju v kakršnikoli obliki izobraževanja sta starost in izobrazba. Zadnji Eurostatovi podatki za leto 2011 kažejo, da je bil delež odraslih, vključenih v izobraževanje v starostni skupini od 25 do 34 let tako v Sloveniji kot Evropski uniji, skoraj dvakrat višji od tistih, ki so bili stari od 55 do 64 let. Glede na izobrazbo pa je bilo največ takih s terciarno izobrazbo, najmanj pa tistih, ki so dokončali samo osnovno šolo.

Največja ovira pri vključevanju v vseživljenjsko izobraževanje in usposabljanje je posameznikovo mnenje, da tega ne potrebuje. V EU je bilo leta 2011 takšnega mnenja 50 odstotkov odraslih, v Sloveniji skoraj 62 odstotkov odraslih. Pogosti razlogi za nesodelovanje so bili še pomanjkanje časa zaradi družine, neusklajenost z delovnim urnikom in stroški izobraževanja.

V letu 2011 so bili v EU med ponudniki neformalnega izobraževanja najštevilnejši delodajalci (32 odstotkov), v Sloveniji pa ustanove za neformalno učenje in usposabljanje (45,7 odstotka). Med najmanj pogostimi ponudniki neformalnega izobraževanja je bil tako v EU kot v Sloveniji posameznik, so še izpostavili na statističnem uradu pred tednom vseživljenjskega učenja.

Tega v Sloveniji prireja Andragoški center Slovenije v sodelovanju z več sto ustanovami, skupinami in posamezniki, namenjen pa je promoviranju učenja v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih posameznik v svojem življenju prevzema. Teden vseživljenjskega učenja letos praznuje že 22-letnico, uradno pa bo potekal od 12. do 21. maja.

"Izobraževanje in usposabljanje je pomembno tako za posameznika kot za družbo, v vseh življenjskih obdobjih. Posamezniku tako v poslovnem kot v privatnem okolju daje neko dodano vrednost, družbi pa omogoča hitrejši napredek, saj se lahko hitreje in bolje prilagodi na hitro spreminjajoče se svetovne razmere," so še dodajajo v statističnem uradu.