Za psihologinjo in nekdanjo šolsko svetovalko je najpomembnejše, da en dan pred pisanjem eseja v miru pregledajo zapiske, ponovijo vsa najpomembnejša dejstva in si zamislijo, kakšen naslov bodo izbrali in kaj želijo sporočiti s svojim izdelkom.
Prav tako je pomembna psihična priprava na pisanje, kar pomeni, da se dijaki pred pisanjem osredotočijo na sebe, na svoje telo, da izvedejo nekajminutno umirjeno dihanje, si predstavljajo, da so na mirnem kraju, kjer so sproščeni in v mislih si lahko ponovijo, da zmorejo, da lahko pišejo dobro in da se bodo potrudili in napisali najbolje, kot lahko, je za STA pojasnila Jus Ašičeva.
"Nekajkrat lahko napnejo mišice v telesu in jih sprostijo, naredijo pest in napnejo mišice roke in jih sprostijo. Lahko si v mislih predstavljajo trenutek, ko bodo pogledali rezultat slovenščine in bo ocena natanko taka, kot si jo želijo," je dodala.
Starši jim lahko pomagajo tako, da jim povedo, da jih imajo radi ne glede na rezultate pisanja, da jim zaupajo in da "sprostijo" napetost. Lahko se pogovarjajo, se družijo z njimi ob kakšni družabni igri, gredo skupaj na sprehod, poskrbijo, da se vsi skupaj nasmejijo, zabavajo, si izkažejo ljubezen in naklonjenost, je poudarila.
Osnovnošolci pa pišejo nacionalna preverjanja znanja, kjer rezultati odločajo o sprejemu na izbrano šolo samo v primeru, ko ima več kandidatov enako število točk pridobljenih z ocenami.
"Osnovnošolci so se lahko za preizkus pripravljali, ponovili snov, delali dodatne naloge, ali pa gredo na ta preizkus brez posebne priprave. Tudi za njih je pomembno, da se naspijo, dobro zajtrkujejo, so pravočasno v šoli in se odločijo, da bodo pokazali vse svoje znanje in opravili na najboljši možen način," je pojasnila psihologinja.
Pred pisanjem se lahko nekaj minut osredotočijo na svoje telo, na trenutek, v katerem so, in nekajkrat globoko vdihnejo in izdihnejo, napnejo vse mišice v telesu in jih sprostijo in vajo ponovijo vsaj trikrat, je dejala. Tako po njenih navedbah zmanjšajo fizični in psihični stres.
Starši jim lahko pomagajo tako, da jim povedo, da ocene niso najpomembnejša stvar v našem življenju, da kakovost življenja in uspeh določa mnogo drugih stvari. Lahko se pogovorijo, da je najpomembnejše znanje, ki ga imamo in ga znamo uporabiti. Ocene učencev so na različnih šolah zelo različne in po navedbah psihologinje ne odražajo vedno znanja posameznika.
Rezultati na nacionalnem preizkusu pa pokažejo posamezniku, kakšno je njegovo znanje v primerjavi z drugimi učenci in je lahko tudi neka orientacijska točka in napovednik za uspeh v srednji šoli, je še dodala Jus Ašičeva.
Dijakinje in dijaki zaključnih letnikov srednjih šol bodo z esejem iz maternega jezika v četrtek začeli splošno maturo. Učenci 6. in 9. razredov osnovne šole pa bodo s preizkusom iz slovenščine začeli nacionalno preverjanje znanja, s katerim preverjajo njihovo znanje pri treh predmetih.
