Ukrepi za varstvo koristi otroka, ki bodo po zakoniku prešli v pristojnost sodišč, so začasne odredbe, nujni odvzem otroka in ukrepi trajnejšega značaja. Izvajanje ukrepov pa bo spremljal pristojni center za socialno delo. Pri odvzemih otrok bo moralo po novem sodišče imenovati tudi rejnike in skrbnike za odvzete otroke.
Nujno bo opredeliti sodelovanje s centri za socialno delo
Sodniki se bodo morali v naslednjih dveh letih izobraziti o svojih novih pristojnostih, je za STA dejala predsednica Slovenskega sodniškega društva Janja Roblek, ki je predsednica Okrožnega sodišča v Kranju. Po njenih besedah pa bodo morali doreči tudi sodelovanje s centri, ki bodo po novem predlagatelji. Njihovi predlogi za sodniške odločitve bodo morali biti dobro pravno in strokovno utemeljeni, ker sodniki nimajo niti znanja niti podatkov, s katerimi pa so se centri v času dela z družino seznanili, je dejala.
Vrhovna sodnica Mateja Končina Peternel je pri tem poudarila, da bodo imele pomembno vlogo pravne službe na območnih centrih za socialno delo, ki so predvideni v zakonskem predlogu za reorganizacijo centrov za socialno delo.
Centri po veljavni zakonodaji najprej skušajo pomagati s svetovalnim delom, ob morebitni odločitvi za izločitev otroka iz družine pa je tudi nadaljnji postopek v njihovih rokah in jim ni treba pisati formalnega predloga. Po novem pa bodo o tem odločala sodišča na predlog centrov. Centri bodo tako morali pripraviti akt, podoben tožbi, s strokovno utemeljitvijo, navedbo pomembnih okoliščin in dokazov. To bo za centre zahtevno, saj so glede pravnikov že zdaj podhranjeni, je izpostavila Končina Peternelova.
Staršem in otrokom bo sicer po novem po njeni oceni na voljo bolj kakovosten postopek. Vendar bodo morali biti centri dovolj usposobljeni za pripravo ustreznih aktov za sodišča, ki zato pozdravlja zakonski predlog za reorganizacijo centrov v delu, ki predvideva vzpostavitev območnih pravnih služb za podporo centrom.
Treba bo zagotoviti več sodnikov specialistov in izvedencev
Nove pristojnosti bodo nujno pomenile tudi večjo potrebo po sodnikih specialistih, ki se bodo ukvarjali s temi vprašanji, je opozorila Roblekova.
Posvarila je, da se bodo v primeru nadaljnjega zniževanja števila sodnikov pojavili zaostanki. S sodniki začetniki ne bo mogoče nadoknaditi kadrovskega primanjkljaja, je opozorila. "Če se bodo zadeve grmadile, bo slabo tako za ljudi kot tudi za sodišča," je prepričana.
Več bo moralo biti tudi izvedencev klinične psihologije, ki jih je zdaj le 18, je dejala. "Že zdaj je treba praktično za vsako drugo zadevo pritegniti izvedenca, po novem pa bo teh zadev še več," je poudarila.
Podobno je menila Končina Peternelova. "Ker izvedencev že zdaj ni dovolj, prihaja do hudih zastojev v postopkih," je opozorila.
Po šestih letih, odkar so sodišča začela opozarjati na kronično pomanjkanje izvedencev kliničnopsihološke stroke, je ministrstvo za pravosodje po besedah Roblekove zdaj povabilo zainteresirane k izpitom za pridobitev licence za izvedenca.
V času do začetka uporabe zakonika bo treba po besedah Končine Peternelove prilagoditi družinskemu zakoniku tudi postopkovna zakona, torej zakona o pravdnem in o nepravdnem postopku. Sodišča pa bodo morala tudi organizirati dežurne službe zaradi nujnih ukrepov in začasnih odredb, a slednje po njeni oceni ne bi smelo pomeniti večjih težav.
