Novela zakona o visokem šolstvu, ki velja od decembra lani, za Nacionalno agencijo RS za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis) po mnenju njenega direktorja Lebana prinaša nekatere ključne spremembe. Najpomembnejše se, kot je dejal za STA, nanašajo na spremembo postopkov evalvacij in akreditacij visokošolskih programov in zavodov.
Po starem je morala agencija poleg prvih akreditacij izvesti tudi akreditacijske postopke za približno 914 študijskih programov in več kot sto visokošolskih in višješolskih zavodov, ki so morali akreditacije podaljšati.
"Po novem bomo izvajali samo institucionalno evalvacijo visokošolskih zavodov in prvo akreditacijo novih študijskih programov, tudi prva akreditacija povsem novih zavodov bo še vedno pod našo pristojnostjo," pojasnjuje Leban in dodaja, da je skrb za nadaljnje izboljšanje študijskih programov na visokošolskih zavodih samih.
Poleg tega bodo opravljali še vzorčne in izredne evalvacije visokošolskih zavodov in študijskih programov, predvideno je dva odstotka vseh študijskih programov na leto, na vsakih pet let pa bo agencija pregledala zavode in odločala o podaljšanju akreditacije.
"Vse te spremembe so dobrodošle, med drugim so nas razbremenile ogromne količine programskih evalvacij in za dve leti skrajšale obdobje akreditacij," poudarja Leban. Spremembe bodo, kot navaja, vnesli v nastajajoča nova merila za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov. Ta bodo stopila v veljavo po potrditvi na svetu Nakvisa, ki bo po Lebanovih napovedih v začetku aprila.
Sicer pa bodo postopke evalvacij in akreditacij obdržali tudi po novem zakonu o agenciji, o katerem se govori že dve leti. Zakonu so očitno obetajo boljši časi, saj zaenkrat tudi na pristojnem ministrstvu menijo, da je prav, da se poleg obeh sistemskih zakonov, visokošolskega in razvojnega, pripravi še zakon o Nakvisu.
Leban namreč ocenjuje, da je obstoječi visokošolski zakon preobširen, in bi moral po njegovem mnenju združevati vso terciarno izobraževanje, tako visoko kot tudi višje šolstvo, a zdaj je v njem opisana tudi dejavnost agencije v členih od 51.a do 51.ž.
"Novi zakon o agenciji bi imel nastavek v veljavnem visokošolskem zakonu, sestavljali pa bi ga okvirno omenjeni členi, merila o evalvaciji in akreditaciji in sklep o ustanovitvi agencije," je pojasnil Leban. Če torej v nova merila, ki so v pripravi, zapišejo ostrejše standarde, "jih nihče ne more izpodbijati", je prepričan.
Meni, da bi bilo v zakonu smiselno uvesti vsaj dva normativa pri ustanavljanju novih zavodov in sicer določiti normative prostorov in števila redno zaposlenih učiteljev na visokošolskih zavodih. Trenutno teh normativov ni, včasih je to že bilo, je dejal.
Z novim zakonom bi po Lebanovih besedah bolje sledili evropskim standardom za akreditacije, in sicer standardom za notranje zagotavljanje kakovosti na zavodu, zunanjemu preverjanju kakovosti in postopku preverjanja same agencije, ali dela v skladu z evropskimi standardi.
Ob tem je Leban izrazil upanje, da bodo iz novega sistemskega visokošolskega zakona, katerega izhodišča so pravkar prestala javno razpravo, izločili člene o agenciji in napisali samo nastavek o zadolžitvah Nakvisa. S tem bi sistemski zakon postal preglednejši in predvsem krajši, je prepričan.
V nadaljevanju je Leban omenil predlog izhodišč sistemskega zakona o visokem šolstvu, ki jih sicer, priznava, ni pogledal podrobno. Glede na številne pripombe in dejstvo, da se zakon piše v zadnjem letu mandata te vlade, je izrazil bojazen, da ne bo zlahka sprejet.
