"70-letnica je častitljiva starost. Glavna odlika biotehniške fakultete pa ni samo to, da je preživela, ampak je skozi celotno obdobje ves čas rasla in se krepila kot mladi pujski," je dejal dekan biotehniške fakultete Miha Humar. Ob ustanovitvi je bila fakulteta usmerjena predvsem v širjenje strokovnega znanja o proizvodnji in zagotavljanju prehranske varnosti, danes pa je vse bolj usmerjena v razvoj novega znanja, varovanja naravnih virov, trajnostni razvoj in kvaliteto življenja, je poudaril.
Prodekan tretje največje ljubljanske fakultete Davorin Gazvoda je spregovoril o številnih dogodkih ob 70-letnici fakultete, katerih vrhunec bo slavnostna akademija 16. oktobra v Cankarjevem domu. Ob tem bo izšel tudi zbornik o fakulteti, ki bo sestavljen iz ključnih mejnikov fakultete ter izjav posameznikov, ki so pomembno vplivali na razvoj biotehniških ved v Sloveniji, EU in svetu.
Aktivnosti fakultete na zadnje izzive družbe sta predstavila prodekanja Mojca Golobič in profesor Luka Juvančič. Golobičeva je spregovorila o prizadevanjih za izboljšanje politike urejanja prostora in v zvezi s tem tudi o odprtem pismu predsedniku vlade Miru Cerarju s prošnjo, da se zavzame za ponovno vzpostavitev sistema prostorskega načrtovanja. Predlog prenovljenega svežnja prostorske zakonodaje se ukvarja predvsem s poenostavljanjem postopkov v prid ozkih zasebnih interesov, prostor pa je javna dobrina, je opozorila.
Jurančič pa je predstavil skupen predlog projekta fakultete za vzpostavitev Nacionalnega centra odličnosti za področje biogospodarstva. Ta temelji na gradnikih biološkega izvora (surovini, energiji, proizvodnimi procesi), ki predstavljajo pot k zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv in skupaj v 28 državah EU ustvarja 2100 milijard evrov prihodkov ter zaposluje 18,3 milijona ljudi. Center naj bi s pomočjo evropskih sredstev vzpostavili do konca leta 2018.
O pomenu Jesenkove nagrade je spregovorila letošnja nagrajenka Damjana Drobne, ki je v Sloveniji uvedla novo raziskovalno smer nanobiologije in nanotoksikologije ter ustanovila raziskovalno skupino, ki sodeluje na štirih večjih projektih v EU.
"Nagrada mi pomeni predvsem priložnost, da predstavim področje, s katerim se ukvarjam, tudi fakulteto in univerzo, ki mi je omogočila, da to počnem. Nagrada mi pomeni tudi priložnost, da s kolegi izzive prihodnosti ustrezno naslovimo," je povedala nagrajenka Drobnetova. Prepričana je, da v znanosti ni tekmovanja, ampak, da je ključno sodelovanje.
Po novinarski konferenci je sledila podelitev nagrad, zbrane pa je nagovoril predsednik DZ Milan Brglez, ki je med drugim dejal, da je znanost v zadnjih nekaj desetletjih prodrla na prav vsa področja življenja. To pa po njegovem pomeni tudi veliko odgovornost za tiste, ki se ukvarjajo z znanostjo. To še posebej velja za biotehnologijo, ki je bila v zadnjih 50 letih po Brglezovih navedbah deležna izjemnega razvoja, veliki pa so tudi obeti za prihodnost, saj ima izjemen razvojni potencial. Nagrajencem je čestital in jim zaželel še veliko uspehov pri njihovem delu.
