Kot je Štrukelj pojasnil na današnji novinarski konferenci, veže plače učiteljev in zdravnikov zaveza, zapisana v aneksu h kolektivni pogodbi za vzgojo in izobraževanje iz leta 2002.
V njem namreč piše, da bodo plače zdravnikov specialistov v primerjavi s plačami univerzitetnih učiteljev v razmerju 1:1. Plače zdravnikov brez specializacije pa so lahko največ za 23 odstotkov višje od plač učiteljev z univerzitetno izobrazbo, je pojasnil Štrukelj.
Kot je dejal, vsebine aneksa h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike sicer še ne poznajo, zato tudi ne vedo, kakšno zvišanje zdravniških plač prinaša. A že zdaj so po njegovih navedbah osnovne plače visokošolskih učiteljev v povprečju nižje za 20 odstotkov oz. so uvrščene pet plačnih razredov nižje od zdravniških, s katerimi bi morale biti izenačene.
Po Štrukljevih besedah se delo v izobraževanju bistveno slabše vrednoti tudi kot na primer delo v državni upravi, primerljiva je le sociala, kjer so plače izrazito slabe.
Kot je napovedal, bodo zahtevo po zvišanju plač v vzgoji in izobraževanju z vsemi legalnimi in legitimnimi sredstvi uveljavljali še v času mandata te vlade, in to do zadnjega tedna pred volitvami.
Z dvigom zdravniških plač je vlada po njegovih besedah "postavila zgornji rob, čez katerega ni mogoče iti in na nek način s to gesto napovedala, da bo postopno izboljševala plače tudi vsem drugim v javnem sektorju, jih približevala tej zgornji točki".
Pri tem je poudaril, da se je vlada decembra lani, ko je podpisala sporazum s sindikati, zavezala, da bo na podlagi podpisanega aneksa z zdravniki najpozneje v enem mesecu odprla pogajanja z vsemi skupinami, ki so na kakršen koli način primerljive z zdravniki.
Ta pogajanja pa je treba po Štrukljevem opozorilu ločiti od pogajanj o odpravi anomalij v plačnem sistemu, ki so vredna 70 milijonov evrov.
Slednja so sicer v ponedeljek prekinili, saj so sindikati ocenili, da jih ni mogoče nadaljevati, dokler ne bo znana vsebina aneksa h kolektivni pogodbi za zdravnike, pri čemer gre po Štrukljevih besedah predvsem za vprašanje, na kakšen način je ta aneks posegel v sam plačni sistem.
Sicer pa je Štrukelj poudaril, da je dogovor z zdravniki zgolj povod za današnjo novinarsko konferenco, na kateri je tudi v luči današnjega mednarodnega dneva ugotavljal, da se statistično ponavlja vzorec, da se delo v poklicih, kjer prevladujejo ženske, slabše vrednoti. Kot je dejal, preprosto ne razume, kako je mogoče, da država, ki svojo prihodnost stavi na bolje izobraženo prebivalstvo, delo v izobraževanju tako bistveno slabše vrednoti kot delo v državni upravi ali zdravstvu.
Poudaril je, da je Evropska komisija posebej izpostavila, da visoka in vse boljša uspešnost učenk in učencev pri osnovnih znanjih izkazuje visoko kakovost šolskega in izobraževalnega sistema v Slovenije. Posebej dragoceno pa se mu zdi, da je Evropska komisija opazila, da je v Sloveniji vpliv socialno-ekonomskega položaja družin, iz katerih otroci prihajajo, na njihove uspehe bistveno nižji kot v povprečju evropskih držav.
Za te izjemne uspehe so po njegovih besedah skoraj v celoti zaslužne ženske, ki predstavljajo 98 odstotkov vsega pedagoškega osebja v vrtcih, 88 odstotkov pedagoškega osebja v osnovnih šolah, 67 odstotkov v srednjih šolah in 42 odstotkov v visokem izobraževanjem.
