Osnutek novele določa, da država zasebnim osnovnim šolam, ki izvajajo javno veljavne programe, za izvedbo obveznega javnega programa zagotavlja 100 odstotkov sredstev. Manjše financiranje pa novela določa, ko gre za financiranje razširjenega javnega programa, kot je jutranje varstvo, podaljšano bivanje, dopolnilni in dodatni pouk. Država bi ga financirala v višini 85 odstotkov sredstev, ki jih zagotavlja za izvajanje razširjenega programa javne šole.
Novela tudi spreminja pogoje za pridobitev javne veljavnosti programov in njihovo financiranje. Po novem je navedeno, da mora biti šola vpisana v razvid izvajalcev, da ima vpisne pogoje določene tako, da zagotavljajo vpis učencev in dijakov ne glede na njihove osebne okoliščine ter da ima zaposlenih vsaj 80 odstotkov učiteljev oz. vzgojiteljev, potrebnih za izvedbo programa, za poln delovni čas.
Pričakovati je, da bo predlog dvignil prah v koaliciji, ki naj bi o tej temi razpravljala tudi na srečanju pred sejo vlade. Zakonu nasprotujejo v SD, kjer so tudi pobudniki predloga dopolnitve ustave na tem področju, ki pa je obtičal na ustavni komisiji DZ. Zadržani so tudi v DeSUS, kjer so ob prvem osnutku novele nastopili podobno ostro kot SD.
Koalicija je sicer novembra ministrico za izobraževanje Majo Makovec Brenčič podprla na interpelaciji, na kateri se je zagovarjala prav zaradi neuresničevanja ustavne odločbe, da je treba zakon spremeniti tako, da bodo javni programi v zasebnih osnovnih šolah financirani v celoti in ne zgolj v višini 85 odstotkov.
