Konec lanskega leta so na Pedagoškem inštitutu namreč predstavili rezultate mednarodnih raziskav, v katerih je sodelovala tudi Slovenija, in sicer TIMSS 2015 in PISA 2015. Prva se osredotoča na matematično in naravoslovno pismenost učencev 4. in 8. razreda ter dijake zaključnih gimnazijskih letnikov, druga pa na matematične, naravoslovne in bralne kompetence 15-letnikov.
Na današnjem posvetu na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko so med drugim predstavili dve nacionalni analizi rezultatov, ki sta nastali po prvi objavi podatkov omenjenih raziskav, je pojasnila Japelj Pavešičeva. Dodala je, da so gostili tudi dva tuja gosta z Univerze v Oslu, ki sta predstavila dva vidika opazovanja podatkov raziskav.
Predstavili so tudi razlike med obema raziskavama in njunimi cilji ter opozorili, čemu je treba pri uporabi rezultatov za evalvacijo šolskega sistema ali politik nameniti posebno pozornost.
"V celoti je bilo srečanje namenjeno pozornosti uporabe mednarodnih rezultatov in pomembnosti upoštevanja njihovih izsledkov za razvoj izobraževanja ter tudi omogočanje strokovnjakom, da lažje pristopajo k svojim lastnim analizam in podatkom, ki jih želijo uporabiti za svoje raziskovanje," je povedala Japelj Pavešičeva.
Japelj Pavešičeva je sicer z Gregorjem Cankarjem z Državnega izpitnega centra na posvetu med drugim opozorila na povezavo rezultatov iz raziskave TIMSS s končno oceno na maturi iz matematike. Ugotovila sta tudi, da fantje pri matematiki dosegajo boljše rezultate od deklet in preverjala študijske namene maturantov.
"Take analize so zelo dragocene, lahko pa jih naredimo, če imamo obe raziskavi," je dejala Japelj Pavešičeva. Ob tem je opozorila, da se pojavlja nenaklonjenost mladih, tudi že četrtošolcev, do matematike. "To zahteva ukrepanje na ravni nacionalnih politik," je prepričana.
Klaudija Šterman Ivančič s Pedagoškega inštituta pa je v svoji predstavitvi pojasnila, da lahko opazujemo trende v znanju, ki ga meri raziskava PISA, po regijah v Sloveniji. V svoji analizi se je osredotočila na bralno pismenost, v kateri je Slovenija leta 2015 v primerjavi z 2012 dosegla nadpovprečni rezultat.
Na kognitivne dosežke učencev in dijakov sicer vplivajo različni dejavniki in konteksti. Šterman Ivančičeva ob tem izpostavlja socialno-ekonomski in kulturni status pa tudi motivacijo otrok ter zanimanje in sodelovanje staršev v učnem procesu.
Pri sklepanju in izračunavanju trendov je treba biti previden, je opozorila Šterman Ivančičeva. "Paziti moramo, da prehitro ne zaidemo v razlage vzročnosti med dejavniki in njihovimi vplivi na dosežke, ampak da upoštevamo, da je merjenje znanja specifično in omejeno z določenimi metodološkimi razlogi," pa je ob tem pojasnila Japelj Pavešičeva.
Japelj Pavešičeva je sicer napovedala, da bodo sekundarno analizo rezultatov omenjenih raziskav predstavili tudi na četrtkovi seji strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
