Direktor mestne uprave Simon Štrancar je na današnji novinarski konferenci pred četrtkovo prvo obravnavo proračunov za naslednji dve leti pojasnil, da opozorila ravnateljev, da imajo v zdajšnjem predlogu zagotovljena sredstva le za enajst mesecev, držijo le ob predpostavki enakega stanja kot je bilo lani.
"Načrtujemo določene ukrepe, o katerih se dogovarjamo z ravnatelji vrtcev, v kratkem se bomo sestali tudi z ravnatelji šol. Rešitve želimo poiskati z racionalizacijo in drugačno organizacijo dela, ob tem pa računamo, da nam bo še med obema branjema proračuna uspelo od države izpogajati dodaten denar iz naslova sprostitev plač in plačnih nesorazmerij," je pojasnil Štrancar.
Fištravec je opozoril, da če želijo racionalizirati trošenje, potem je nujno, da se sistem vrtcev in šol zaveda, da ima na razpolago zmanjšano količino denarja. Na vprašanje, če bo prevzel odgovornost v primeru kakršnekoli nesreče, glede na to obstajajo celo inšpekcijske odločbe o neprimernosti določenih objektov, je odvrnil, da so za to najprej odgovorni ravnatelji, za njimi pa država, ki je predpisala zakonske naloge, zdaj pa jih ne financira.
Štrancar je spomnil, da so se s pripravo dvoletnega proračuna ukvarjali veliko časa, predvsem zaradi težav na prihodkovni strani, saj se razlika med zagotovljenimi viri in potrebnimi za zakonsko naložene naloge iz leta v leto povečuje. Tudi zaradi tega trpijo investicije, ki so v Mariboru sicer na več področjih več kot potrebne.
Največ poudarka v okviru usklajevanja bo v času sprejemanja proračuna po njegovem mnenju vezanega prav na področji sociale in šolstva, kjer prihaja do očitkov, da proračun ni ustrezno zaprt. Še vedno so namreč odprta pogajanja z vlado glede izračuna primerne porabe ter nadomestila za odpravo plačnih nesorazmerij in napredovanj, kjer bodi imeli glede na lani za 1,3 milijona, v letu 2018 pa že za 1,8 milijona evrov višje stroške.
Na mestni občini se sicer zavedajo, da za naslednji dve leti načrtovane investicije v šole in vrtce niso zadostne in so daleč od potreb. Po njihovih ocenah bi za vzpostavitev normalnih standardov, primerljivih s slovenskim povprečjem, v naslednjih treh letih morali vsako leto nameniti okoli šest milijonov evrov, a bodo za to morali poiskati dodaten denar, saj mestni proračun tega ne zmore.
Fištravec je pred četrtkovo proračunsko sejo izrazil upanje, da bodo svetniki pri odločanju pred očmi vendarle imeli makroekonomski okvir, ki ne pomeni le 32-milijonskega primanjkljaja za zakonsko določene naloge s strani države v letu 2017, pač pa več kot sto milijonov evrov od leta 2011.
"S tem moramo živeti in to pomeni umiranje na obroke, zato bi bilo treba več energije, ki je zdaj usmerjena proti vodstvu občine, usmeriti proti vodstvu države. Še posebej če gre za koalicijske stranke, ki so prisotne v mestnem svetu," je dejal župan.
Mariborska občina je prav danes ministrstvu za javno upravo poslala nov predlog formule za izračun primerne porabe, ki bi upošteval tudi socialni vidik. Predlagajo, da bi iz izračuna izvzeli faktor infrastrukture, ki jo ima mesto dodobra razvito, a z njo nastajajo stroški vzdrževanja, namesto tega pa v formulo uvrstijo upoštevanje deleža brezposelnih in tistih z minimalno plačo.
