Predsednik ZDGNS Mladen Veršič je na današnji novinarski konferenci področje izobraževanja gluhih še vedno označil za težavno, čeprav so gluhi po sprejetju zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika dobili zakonsko podlago za njegovo uporabo tudi v izobraževanju, kar jim daje možnost za dvig njihove izobrazbe. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da se v Sloveniji znakovni jezik spoštuje in pridobiva na veljavi.
Največji izziv v Sloveniji še vedno predstavlja izobraževanje gluhih na visokošolskem ravni, je izpostavil sekretar ZDGNS Matjaž Juhart. V zadnjih letih pa je po njegovih besedah čutiti pozitivne premike v izobraževanju v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, vendar ti še vedno niso zadostni. Lani je bila za sedem otrok v osnovnih šolah uvedena podpora tolmača, ki ni zagotovljena v celoti, ampak samo v določenem številu ur. "Gluhe osebe potrebujejo komunikacijski dostop, ki ga ne moremo omejevati samo na nekaj ur. Potrebujejo celotno sistemsko podporo za svoje izobraževanje," je dejal Juhart.
V ZDGNS še opozarjajo, da je kritično tudi področje razvoja in financiranja slovenskega znakovnega jezika, saj po njihovem mnenju država ne namenja sistemskih sredstev za razvoj in standardizacijo slovenskega znakovnega jezika. Ob tem je Veršič poudaril, da je znakovni jezik materni jezik gluhih oseb, zato bi moral biti razvoj znakovnega jezika prednostna naloga. Razvoj znakovnega jezika je prepuščen ZDGNS, ki je ustanovila Center za razvoj slovenskega znakovnega jezika.
Pomemben dosežek je tudi ustanovitev Klicnega centra za osebe z okvaro sluha, s pomočjo katerega lahko osebe z okvaro sluha stopajo v stik z zdravniki, javno upravo in vsemi javnimi institucijami, elektronska oblika Slovarja slovenskega knjižnega jezika v znakovnem jeziku in pobuda za vpis slovenskega znakovnega jezika v nesnovne kulturne dediščine.
Predsednik DZ Milan Brglez pa je ob današnjem obisku ZDGNS dejal, da ga z optimizmom navdaja tudi dolgo pričakovani predlog zakona o osebni asistenci, ki je v obravnavi v DZ. Ta sledi poslanstvu in etičnosti ter skrbi tudi za osebe z okvaro sluha. Kot je dejal, si v DZ prizadevajo, da bi bili čim bolj dojemljivi, odprti in čuječni za najbolj ranljive skupine. "Zavedam se, da prizadevanja še zdaleč ne zadostujejo. Potrebnega je še veliko časa in naporov, preden bo naša družba tudi v praksi vključujoča in resnično odprta do drugačnosti," je še povedal.
Za boljši položaj gluhih in naglušnih, za zmanjšanje prikrite in neprikrite diskriminacije bo država morala poskrbeti za zadostno financiranje, ustrezno infrastrukturo in izobraževanje ustreznega kadra. Brglez je še priznal, da se običajno zatakne ravno pri zagotavljanju sredstev. Invalidske organizacije je še zaprosil za složno in tvorno sodelovanje invalidskih organizacij, saj je po njegovem pomembno, da že med njimi ne pride do izključevanj.
V Sloveniji se z okvaro sluha sooča približno med sedem do 10 odstotkov prebivalstva. Po desetletjih prizadevanj so gluhi 14. novembra 2002 dočakali uveljavitev zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki je znakovni jezik pravno izenačil z večinskim, slovenskim jezikom. Zato je vlada leta 2014 ta dan imenovala za dan slovenskega znakovnega jezika.
