Splošna mature je, kot je pojasnil predsednik komisije za splošno maturo pri DIC Blaž Zmazek, razvojni projekt, pri čemer je treba slediti spremembam v gimnazijskem programu, in ga razvijati z namenom izboljšanja konkurenčnosti države.
Tako med drugim predlagajo uvedbo višje ravni zahtevnosti pri vseh ostalih izbirnih predmetih in posodobitev internega dela mature oz. izpitov. Do zdaj so višjo raven zahtevnosti lahko dijaki opravljali samo pri obveznih predmetih in tujih jezikih, je dejal.
Kot je pojasnil, bi s predlaganim omogočili nadarjenim dijakom, da izkažejo svoje višje znanje na višjih taksonomskih ravneh. Izpite pa bi ocenjevali z enotno, povišano ocenjevalno lestvico z ocenami od 1 do 8.
"Tudi mednarodne raziskave kažejo, da višja zahtevnost vodi tudi k večji pravičnosti, hkrati pa že vrsto let opozarjamo državno komisijo in izvajalce mature, da je treba posodobiti interne dele splošne mature. Tukaj se kaže več težav na področju korelacije med zunanjimi in notranjimi ocenami in pri sami logistiki izvedbe internega dela mature," je dodal.
Posveta se je udeležila tudi državna sekretarka ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Andreja Barle Lakota, ki je dejala, da so vsi predlogi dobrodošli. Državna sekretarka jih razume kot iskreno skrb za odličnost ustreznih standardov znanja, zato jih bodo na ministrstvu po njenih besedah z vso resnostjo proučili, in sicer skupaj z ostalimi deležniki v srednješolskem prostoru, pa tudi v odnosu do zahtev in pričakovanj visokega šolstva.
"Proučiti je treba tudi vpliv teh predlogov na celotno srednješolsko področje, najpomembnejše je vprašanje standardov znanja v smislu, ali so ti dovolj visoki ali matura spodbuja ustrezne standarde znanja, da bi ustrezala cilju gimnazijskega programa, to je nadaljnjem študiju," je dejala. Pri tem se pojavlja vprašanje standardov znanja lažje poklicne mature, kjer se dijaki strokovnih šoli z dodanim petim predmetom (formalno) lahko enakopravno vpišejo v univerzitetne programe.
Udeležence posveta je med drugim nagovoril tudi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) Tadej Bajd, ki je izpostavil, da je skrb za sistem izobraževanja pomembna naloga SAZU.
