Nova pravila zaposlovanja za določen čas

Čeprav je bila ves čas izpostavljena grožnja ukinitve plačanega odmora za malico in dodatka za delovno dobo, obe pravici ostajata, z vidika povečanja prožnosti trga dela pa reforma trga dela predvsem prinaša:

• znižanje odpovednih rokov in odpravnin pri odpovedih pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas,
• poenostavitev vročanja in postopkov odpovedi iz poslovnega razloga,
• možnost odpovedi v času poskusnega dela in ne le ob izteku poskusnega dela,
• poenostavitev postopkov pri odpovedih večjemu številu presežnih delavcev in možnost določanja kriterijev na ravni podjetja,
• ukinitev objektivnih rokov za podajo odpovedi iz poslovnega razloga,
• omogočanje prerazporejanja na druga delovna mesta za 3 mesece, na ustrezno ali primerno delovno mesto pri malih delodajalcih, z namenom ohranjanja delovnih mest,
• omejitev odpravnine ob upokojitvi in preko tega spodbujanje zaposlovanja starejših,
• znižanje nadomestila na 80% zaslužka v času »čakanja na delo«, ko delodajalec delavcu ne more zagotavljati dela,
• možnost prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča.

Prav tako pa reforma prinaša omejevanje agencijskega dela s kvotami, kjer delodajalci niso dosegli želenega soglasja, na novo ureja občasno in začasno delo, ki ga bodo odslej lahko izvajali le upokojenci ter določa spremenjena pravila zaposlovanja za določen čas ter tudi za te zaposlitve uvaja odpravnine.

Po določbah 55. člena ZDR-1 se lahko pogodba za določen čas sklene izjemoma in to v primerih:

• izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas,
• nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
• začasno povečanega obsega dela,
• zaposlitve tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima delovno dovoljenje za določen čas, razen v primeru osebnega delovnega dovoljenja,
• vodilnega delavca t.j. poslovodne osebe ali prokurista,
• opravljanja sezonskega dela,
• zaradi priprave na delo, usposabljanja ali izpopolnjevanja za delo, oziroma izobraževanja,
• dela v prilagoditvenem obdobju na podlagi dokončne odločbe in potrdila pristojnega organa, izdanega v postopku priznavanja kvalifikacij po posebnem zakonu,
• opravljanja javnih del oziroma vključitve v ukrepe aktivne politike,
• priprave oziroma izvedbe dela, ki je projektno organizirano,
• dela, potrebnega v času uvajanja novih programov, nove tehnologije ter drugih tehničnih in tehnoloških izboljšav delovnega procesa ali zaradi usposabljanja delavcev,
• predaje dela,
• voljenih in imenovanih funkcionarjev oziroma drugih delavcev, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah,
• drugih primerih, ki jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.

S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko določi, da manjši delodajalec lahko sklepa pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne glede na navedene omejitve.

Še vedno velja, da delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti, razen kadar gre za projektno delo. Prav tako pa trimesečna ali krajša prekinitev ne pomeni prekinitve zaporednega sklepanja pogodb o zaposlitvi.

ZDR-1 pa na novo določa, da pogodba o zaposlitvi za določen čas iz razloga predaje dela traja največ en mesec, v omejitev opravljanja dela za določen čas v dvoletnem obdobju pa se po novem šteje tudi čas zaposlitve delavca zaposlenega pri delodajalcu za zagotavljanje dela. V primeru, ko ostane delavec na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, pa se bo štelo, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Njegove pravice iz naslova dela bodo tako enake tistim zaposlenim, ki so zaposleni za nedoločen čas.

Povsem novo je določilo, da bodo morali odslej delodajalci za tovrstne zaposlitve izplačevati odpravnine, za čas zaposlitve novozaposlenega za določen čas pa plačevati »kazen« v višini petkratnika običajnega prispevka za primer brezposelnosti, medtem ko bodo za sklenitev zaposlitve za nedoločen čas »nagrajeni« z oprostitivjo prispevka za primer brezposelnosti za tega zaposlenega za obdobje dveh let.

Po določbah 79. člena ZDR-1 pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. Po novem delavcu, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas, pripada tudi odpravnina. Odpravnina pa delavcu ne pripada, če:

• gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
• gre za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu,
• gre za opravljanje javnih del oziroma prenehanje pogodbe, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja,
• delavec in delodajalec v času trajanja ali po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas skleneta pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, če delavec nadaljuje z delom na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas ali če delavec ne sklene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za ustrezno delo, ki mu ga je ponudil delodajalec po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Pogodba o zaposlitvi za določen čas, pa lahko preneha, tudi sporazumno, če se tako sporazumeta pogodbeni stranki ali če nastopijo drugi razlogi za prenehanje pogodbe o zaposlitvi, pri čemer pa delavcu ob sporazumni prekinitvi pogodbe ne pripada odpravnina.

Osnova za odmero odpravnine je povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas in sicer v višini:

• 1/5 osnove v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena za eno leto ali manj;
• 1/5 osnove, povečane za sorazmerni del odpravnine za vsak mesec dela, v primeru pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklenjene za več kot eno leto.

V primeru, da delavec po prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri istem delodajalcu nepretrgoma nadaljuje z delom na podlagi sklenjene druge pogodbe o zaposlitvi za določen čas, pa se odpravnina izplača za ves čas zaposlitve za določen čas ob prenehanju zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri tem delodajalcu.

Nove in višje kazenske določbe določajo plačilo globe od 3.000 do 20.000 evrov s katero se kaznuje delodajalec - pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:

• sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas izven zakonsko določenih primerov,
• sklene eno ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas v nasprotju z zakonom,
• delavcu, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas, ne izplača odpravnine.

Pripravila: mag. Mojca Kunšek

---

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.